Razstavo je v soavtorstvu z umetnostnim zgodovinarjem Ferdinandom Šerbeljem pripravil mariborski založnik, galerist in zbiralec domoznanskega gradiva Primož Premzl.
Kot pravi Premzl, so ilustracije ob besedilih nepogrešljiv pripomoček pri proučevanju zgodovine, saj poleg likovne vrednosti predstavljajo tudi neizčrpen vir informacij, dragocenih za različna področja raziskovanja.
"Veduta ni samo pogled na del krajine, običajno kultivirane ali pozidane, temveč mislimo s to besedo tudi na sliko, na kateri so natančno, stvarno upodobljeni mesto in krajina ali njuni deli, vidni z izbrane točke. V širšem pomenu se termin uporablja za vsa tovrstna likovna dela, v ožjem pa predvsem za dela v grafični tehniki," pojasnjuje mariborski galerist.
Premzl je mladostno strastno zbiranje različnih vrst podob razširil tudi na vedutno grafiko, ki je časovno prikazovala podobo Maribora, preden so se pojavile razglednice v devetdesetih letih 19. stoletja, kar je časovno dimenzijo njegovega zbiranja slikovnega gradiva premaknilo še za dobri dve stoletji nazaj, v zadnjo četrtino 17. stoletja.
Ključno, da se je Premzl v nadaljnjih dvajsetih letih intenzivno ukvarjal s staro vedutno grafiko, je bilo njegovo srečanje z velikim poznavalcem slovenske vedutne grafike Ivanom Stoparjem. Temu področju se ni posvetil samo kot zbiralec, pač pa tudi kot raziskovalec. Že leta 1993 je začel sistematično popisovati vedute v zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor, zatem pa tudi v drugih ustanovah, nazadnje leta 2003 v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu.
Plod tega raziskovanja in popisovanja je bila knjiga Mariborske vedute iz leta 2004, ki mu je med knjigami, ki jih je izdal, ena najljubših. V njej je objavljenih nekaj redkih vedut, ki jih hrani tudi v svoji zbirki. Med letoma 1999 in 2015 je sicer v soavtorstvu s Stoparjem izdal tudi tri albume slovensko-štajerskih vedut.
V njih je okoli 450 vedut, ki omogočajo vzporedno ogledovanje in primerjavo razvoja sleherne vedute v krajšem ali daljšem obdobju, k njim pa so priloženi še trije zemljevidi iz 17. in prve polovice 19. stoletja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje