Otroštvo je preživljala v živem stiku z naravo, doma je v Grahovem, blizu Cerkniškega jezera, od koder se je začasno ločila le zaradi šolanja in študija v Ljubljani.

Roman Polovica dvojine je prvoosebna pripoved protagonistke Lize o življenju deklice, dijakinje, študentke in uspešne poslovne ženske, ki je tudi hči, ljubica, prijateljica in ljubeča mati. Njeno doživljanje odnosov je opisano poglobljeno, z vsemi čustvenimi odtenki. Liza je zelo navezana na očeta, mati pa se po izgubi hčerke – Lizine dvojčice – oddaljuje in se zapira v svoj svet.

Tok pripovedi se iz domnevne sedanjosti večkrat preusmeri v preteklost, kjer se rodi nova zgodba iz življenja prednikov ali prikaže prizor, ki je ostal v spominu kot ustavljen posnetek. "Slike in prizori nimajo datumov, niso v sosledju časa, niso negativ že videnega. So blodnje vsega, kar je," zapiše.

Roman povezujejo poglavja z imeni literarnih oseb ali krajev, ki so zaznamovali posebne trenutke: Frankfurtsko letališče, London, Tivoli.

Začetek romana pripoveduje o ljubezni mladega para, učiteljice Anice in arhitekta Martina. Rodita se jima dvojčici Liza in Ela. Nerazdružljivi sta, a malo pred njunim šestim rojstnim dnevom se sreča mlade družine nenadoma in za vedno prekine – Ela umre pod kolesi avtomobila. Liza občuti smrt sestrice kot izgubo polovice svoje biti, in ta bolečina ji ostane za vedno.

Na enem od mnogih poslovnih potovanj med čakanjem na naslednji polet se Liza spominja kolegice in prijateljice iz otroštva Velme. Njuno prijateljstvo je bilo večkrat omajano in prekinjeno, saj je bila Velma že kot punčka nepremišljena, odrasla pa je povzročala bizarne škandale, prijateljstvo je znala izrabljati za vzbujanje sočutja pri svojih težavah in s svojimi spletkami škoditi tudi najbližjim.

Lizina prva ljubezenska zveza s študentom, košarkarjem Damirjem, ni bila posebno osrečujoča, saj je bil fant grob in nezanesljiv ljubimec in je na lepem izginil brez slovesa. Na videz bežna ljubezenska epizoda s študentom Kristjanom pa v Lizinem življenju pomeni prelomnico, ki osmisli vse njeno življenje, čeprav zveze nista nadaljevala. Po mnogih letih sta se naključno bežno srečala na letališču, ko sta čakala vsak na svoje letalo.

Lizina hči Kim je v ljubljanskem domu preživljala prijazno, varno otroštvo z ljubečo mamo, dedkom in babico, pogrešala pa je očeta in ga kot otrok poskušala najti v raznih moških. Uporniška Kim je težko prenašala družinsko, zlasti materino zaščitniško ljubezen. Takoj po diplomi je mlada baletka odšla v London, da bi zaživela svobodno. Zamolčano skrivnost o njenem očetu je poznala samo Liza: ko jo je izpovedala, pa je bilo že prepozno.

Romanje v preteklost in bivanje v deželah prednikov opisuje več poglavij: Angelika, Posušene češnje in Otok. Te zgodbe so obiski nekdanjih ljudi, zapuščenih hiš in pokrajin, ki se skoraj niso spreminjale. Vse tkivo pripovedi prevevajo globoki čustveni vzgibi, pretanjeni opisi detajlov, poetični orisi narave, odkrivanje najbolj skritih notranjih zaznav, empatija do bližnjih in celo tistih, ki ne ravnajo skladno z etičnimi načeli in znajo tudi raniti. Pripoved marsikje zazveni kot lirska pesem. "Zgodilo se je kot glasba, ki rahlja in ljubkuje telo z dotikom vseh čutil, s kančkom iluzije, ki nima cene," piše.

V romanu Polovica dvojine je več poglavij posvečenih bližnji ali oddaljeni preteklosti. Pisateljica Vanda Šega pa predstavlja tudi družbeno tematiko, s katero se človeštvo srečuje danes: poroke istospolnih parov in njihovi potomci, oploditev z medicinsko pomočjo, pravni vidiki usode otrok, rojenih v teh zvezah, navidezni zakon, sklenjen z namenom, da partner v tuji državi dobi možnost za stalno zaposlitev.

Roman v prvoosebni pripovedi pritegne k branju z razgibano življenjsko zgodbo, predstavitvijo različnih značajev in čustveno neposrednostjo. Osnovno sporočilo je tako, kot narekuje antična misel: dobro in lepo. Dramatičen razplet romana temelji na veri v usodo in usodnosti medčloveških stikov, tudi nenamernih.

Iz oddaje S knjižnega trga.