Odkar je Unesco leta 1999 na 30. generalni konferenci v Parizu 21. marec razglasil za svetovni dan poezije, je postal ta dan neformalni pesniški praznik tudi pri nas. Po državi potekajo vsako leto številni pesniški dogodki. Na druženje s poezijo vabijo danes v številnih slovenskih mestih in Trstu.

V slovenskem glavnem mestu se bo nadaljeval dvodnevni Ljubljanski pesniški maraton, največja pesniška prireditev pri nas, ki se je začela včeraj in se bo končala zvečer. "Posebnost pesniškega maratona je v tem, da neprekinjeno traja čim dlje. Poezijo bomo lahko poslušali 21 ur na sedmih lokacijah, recitiralo jo bo 125 pesnic in pesnikov," je za Radio Slovenija povedal glavni organizator in pobudnik pesniškega maratona Dejan Koban.

V Mariboru bodo opoldne pripravili branje pod naslovom Poezija povezuje. Brali bodo med drugim tudi v Tržaškem knjižnem središču. Sicer pa pesniki in pesnice ter ljubitelji ves dan povsod po državi prebirajo in poslušajo poezijo.

Unesco je svetovni dan poezije razglasil, da z njim podpre jezikovno raznolikost in poveča slišnost ogroženih jezikov. Prvič se je svetovni dan poezije praznoval leta 2000. Dan je postal priložnost za počastitev pesnikov, oživljanje ustnega izročila pesniških recitalov ter spodbujanje branja, pisanja in poučevanja poezije ter njeno povezovanje z drugimi umetnostmi, kot so gledališče, ples, glasba in slikarstvo, in tudi za večjo prepoznavnost poezije v medijih.

Najstarejša znana pesem na svetu je babilonsko-asirski Ep o Gilgamešu, vklesan na glinene plošče iz okoli leta 2100 pred našim štetjem. To je eden prvih zapisanih primerov literarnega ustvarjanja človeka.

Letošnjo poslanico Društva slovenskih pisateljev podpisuje pesnica in prevajalka, Jenkova nagrajenka Veronika Dintinjana. V njej poudarja, da lahko branje pesmi podari nekaj presenetljivega, v današnjem površinskem in neuravnovešenem svetu pa tudi pomeni vstopati v odrešujočo bližino resničnega.

"Zato nam branje pesmi lahko podari nekaj presenetljivega: vdahnemo besede, izdahnemo izkušnjo. Besede nekoga drugega se nas dotaknejo, povzročijo spremembo, za hip morda tudi mi vidimo, razumemo več. Spregovorijo skozi naše telo, našo zavest, spomin, našo povezanost z nečim, kar je za trenutek več kot mi sami, ozvočijo nam naš krhki, skupni svet. Tako nam pesem vrača naš lastni izgubljeni glas in nam odstira osupljivo mnogoplastnost naše človeške eksistence," je med drugim zapisala v poslanici Društva slovenskih pisateljev. Sklenila pa jo je z besedami: "Naš svet, prepoln podatkov in (pravih in lažnivih, pomembnih in trivialnih) informacij, postaja kljub vse večji povezanosti sveta oguljeno površinski, neuravnovešen, sami s sabo smo v njem ujetniki časa, oropani presežne skrivnosti o svetem v svetu, o vsem, česar ne moremo in nočemo razumeti, ne preračunljivo prešteti, česar niti računalniki ne morejo izračunati. S pesmijo, ne glede na svojo neznatnost, vsaj začasno pripadamo večjemu občestvu. Brati pesmi pomeni vstopati v odrešujočo bližino resničnega, kjer smo soočeni z grozo in smrtjo, z neskončno tišino, a tudi z lepoto, ki je 'strahotnega ravno še znosni začetek'. Kjer si lahko podelimo Skrivnost, ne da bi jo dokončno izrekli."

Slovenci se ponašamo s številnimi odličnimi pesnicami in pesniki, Slovenija pa tudi v tujini velja za zelo poetično državo. Vendar je zadnja raziskava o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji pokazala, da Slovenci predvsem zaradi pomanjkanja časa poezije sicer ne berejo radi. Pesniki in pesnice pogosto ustvarjajo v težkem finančnem položaju in so odrinjeni na družbeni rob.