Cerkev sv. Donata, zgrajena v zgodnjem 9. stoletju, velja za najpomembnejši spomenik predromanske arhitekture zgodnjega srednjega veka na Hrvaškem in za simbol mesta Zadar. Nekoč je v njej deloval Arheološki muzej Zadar, ki je razstavljal prazgodovinske, antične in srednjeveške artefakte.

Objekt desekraliziran že leta 1798
Prav ta muzej zdaj organizira razstavo hrvaško-ameriškega avtorja Branka Gulina, ki so jo odprli v sredo. Napoved razstave je zmotila molitvene skupnosti v Zadru, ki jih je podprla tudi tamkajšnja nadškofija. Iz Arheološkega muzeja pa so po poročanju zadrskega portala 057 sporočili, da ne gre za kakršno koli skrunitev objekta. Cerkev je bila desakralizirana in ločena od škofovskega sklopa leta 1798, v času avstrijske uprave. V 19. stoletju so jo preuredili v skladišče, Arheološki muzej pa je v njej deloval med letoma 1893 in 1954.

Ko svoboda izražanja mnenja posega v svobodo umetniškega izražanja
Direktorica muzeja Morana Vuković je izjavila, da obžaluje nesporazum, in poudarila, da se "tu se ne izvajajo nobeni obredi in ni šamana, gre za umetniško interpretacijo, ki jo navdihuje antropološki, arheološki in etnološki kontekst. Gre za predstavo v dveh delih, tako imenovani 'live art', v kateri se združujejo različne umetniške zvrsti, kot so vizualna umetnost, gledališče in ples. V celoti gre torej za umetniško izkušnjo tako avtorja razstave kot preostalih izvajalcev." Po njenem mnenju težava nastane, ko se sklicuje na svobodo izražanja mnenja in se posega v svobodo umetniškega izražanja.

Vernike moti performans, ki obuja poganski ritual
A molitvene skupnosti imajo svojo različico zgodbe. Vztrajajo, da niso proti razstavi slik in kipov, ki jih je navdihnila kultura severnoameriških staroselcev, temveč le proti performansu, ki obuja poganski ritual. "Za cerkev, ki je simbol mesta, cerkev, ki je posvečena, cerkev, v neposredni bližini katere je katedrala sv. Stošije, katere moči je škof Donat v 9. stoletju prinesel in podaril našemu mestu, menimo, da je to povsem neprimerno," je za hrvaški portal Danas dejal Elvis Jurjević, vodja zadrske molitvene skupnosti Apostoli Kristusove krvi. Moti ga tudi to, da se bodo odprtja razstave udeležili učenci zadrske Osnovne šole Šimeta Budinića.

Zadrska nadškofija je v sporočilu obsodila žalitev verskih prepričanj kristjanov. "Menimo, da je neprimerno, da se predstava v šamanskem delu odvija v prostoru cerkve, ki jo ljudje dojemajo kot sakralni objekt, čeprav se v njem ni liturgičnih bogoslužij," so sporočili iz nadškofije.

Reinterpretacija šamanskih ritualov
V napovedi interdisciplinarne razstave piše, da ta raziskuje izvore umetniškega izražanja. Zanimanje avtorja Branka Gulina je "usmerjeno v reinterpretacijo ritualov kot vira vseh oblik umetnosti – glasbe, petja, plesa, poslikave in tetoviranja telesa, izdelovanja mask in idolov ter metaforičnega pripovedovanja. Po tej ideji igra sodobni umetnik vlogo, ki je nekoč pripadala šamanom, prvim umetnikom in izvajalcem, ki so v majhnih in primitivnih skupnostih člane in udeležence obredov popeljali v svet duhovnosti. Gulin poleg kiparstva in slikarstva uporablja tudi druge umetniške izraze, kot je performans."

Osrednji dogodek odprtja sta tvorila performansa Ritual matere zemlje in plodnosti ter Ritual kače, ki so ju izvedle plesalke Zadrskega plesnega ansambla. Plesalcem so se pridružili petošolci prej omenjene osnovne šole pod vodstvom dvojice učiteljic. Za predstavo so izdelali maske po originalnih šablonah tradicionalnih mask ameriških staroselcev, ki so jih izdelali zainteresirani državljani in otroci, ki so se udeležili delavnic, organiziranih v Arheološkem muzeju in na omenjeni osnovni šoli.