Že ko so leta 1989 v kraju Weil na Renu odprli muzej notranjega oblikovanja Vitra, je bila največja posebnost muzeja njegova stavba. Razstava pohištva oziroma predvsem stolov - Vitra ima med drugim patent za izdelovanje znamenitega počivalnega stola Charlesa Eamesa iz leta 1956 - je bila namreč nameščena v enega prvih objektov, s katerimi je Frank Gehry predstavil svoj koncept dekonstruktivizma.
Stalna zbirka poleg že omenjenega Eamsovega stola obsega tudi predmete Alvarja Alta, Vernerja Pantona, Michaela Thoneta, Dietra Rahmsa, Jeana Prouveja in nekaterih drugih temeljnih oblikovalcev 20. stoletja, katerih izdelke so izdelovali tudi v Vitri. Zaradi širjenja zbirke so se pred nekaj leti odločili za postavitev novega razstavnega objekta, ki bo dopolnil kompleks, ki poleg osrednje in obenem osnovne stavbe obsega tudi še nekaj manjših paviljonskih objektov, med katerimi je tudi realizacija kupole Buckminsterja Fullerja.
Arhitekta Jacques Herzog in Pierre de Meuron sta novi objekt zasnovala kot navpično kompozicijo preprostih koč oziroma tega, kar se v arhitekturi pojmuje kot osnovna prakoča, to je univerzalna prvobitna arhitekturna forma. S to kompleksno konfiguracijo sta Herzog in de Meuron morda najodločneje doslej predstavila koncept prepletanja zunanjosti in notranjosti. Zunanjost namreč v objekt ne vstopa le skozi steklene stene, ampak tudi tako, da se zunanje stene koč vrivajo v notranjost drugih koč.