Otto Tolnai (1940, Kaniža) je pripadnik madžarske narodnostne manjšine v srbski Vojvodini in velja danes za enega najpomembnejših sodobnih madžarskih avtorjev. V Novem Sadu in Zagrebu je študiral madžarsko književnost in filozofijo.

Izkušnja madžarske intelektualne dediščine
Njegova prva pesniška zbirka Homoru versek je izšla leta 1963, dve leti pozneje pa je začel pisati za takrat ustanovljeno avantgardno revijo Új Symposion. Pozneje je postal njen odgovorni urednik in je bil na tej funkciji vse do prepovedi revije v letu 1992. Tolnai je objavil več kot 35 knjig, ki so doživele prevod v številne jezike, v slovenščini imamo na voljo pesniški zbirki Babica v rotterdamskem gangsterskem filmu in Kratki rezi, obe je prevedla Gabriella Gaal.

Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim Kossuthovo nagrado kot najvišje madžarsko državno priznanje za književnost, tem pa bo torej septembra dodal še nagrado vilenica.

Hkratna povezanost z več kulturami
Umetnost Otta Tolnaia prežemata odprtost in suverena svoboda prehajanja med državami, pokrajinami, kulturami in tradicijami. Moč njegovih besedil se najbolje kaže v drobnih praskah in razpokah, v katere svobodno prodira bogata izkušnja madžarske intelektualne dediščine ter eksjugoslovanske kulture in stvarnosti, je v utemeljitvi nagrade zapisala članica žirije Jutka Rudaš.

Njegova poetika "izhaja iz tradicije madžarske kulture, na njeno oblikovanje pa so močno vplivale moderne jugoslovanske literarne smeri, zato je po naravi medkulturna, v njegovi ustvarjalni metodi se kaže hkratna povezanost z več kulturami". "V ozadju njegove življenjske umetnosti je globok hedonizem njegove 'lastne' kulture," je še mogoče prebrati v utemeljitvi. Tolnaijeva besedila zaznamujejo heterogeno, polifono prepletanje glasov, vsakdanjih pogovorov in dialogov, razmah eksperimentiranja s tehnikami pripovedovanja in avtorefleksivnost, je na predstavitvi nagrajenca še povedala Jutka Rudaš.

Tematska celovitost in motivna raznovrstnost poezije
Slovenska avtorica v središču bo Barbara Korun (1963, Ljubljana), ki sodi med naše najprepoznavnejše sodobne pesnice. Izdala je sedem pesniških knjig, nazadnje leta 2021 zbirko Idioritmija. Že prvenec Ostrina miline ji je prinesel nagrado Slovenskega knjižnega sejma in tudi sicer je prejemnica več pomembnih nagrad. Pesniško delo Barbare Korun je močno poznano tudi v tujini, saj ima objavljenih 14 samostojnih književnih prevodov.

Za njeno pesništvo sta značilna intelektualno močna oblikovalska volja in tudi premislek o namenu in smislu pesniškega dejanja, ob tem pa tudi izjemna tankočutnost za različne notranje in zunanje vsebine, ki jih pesniško reflektira. V njenih pesmi so zajete domala vse teme, od bivanjskih, ljubezensko-erotičnih do družbenokritičnih. Prav ta tematska celovitost in motivna raznovrstnost pa sta "temelj živosti njene poezije", je zapisala avtorica utemeljitve izbire avtorja v središču Vita Žerjal Pavlin.

Razmislek o Evropi kot celini, ki se širi in krči
38. festival Vilenica bo pod letošnjim geslom Raznoliki obraz Evrope v Ljubljano in na Kras prinesel več kot 15 dogodkov. Festival zadnjih nekaj let posvečajo razmišljanju o Evropi kot celini, ki se širi in krči, zato se bodo letos torej dotaknili njenega obraza. Po besedah predsednika žirije za Vilenico Aljoše Harlamova se v obrazu skriva identiteta, zato se pojavlja vprašanje, kdo je Evropejec, ko se pogleda v ogledalo, in kaj prinaša prihodnost. Danes govorimo o Evropejcih vseh barv, spolov in prepričanj, zato obraza ni mogoče zreducirati le na eno stereotipno podobo. Literatura pa se bo temu vedno upirala, je sklenil Harlamov.

Na letošnji Vilenici pričakujejo 14 avtorjev iz 12 držav. V okviru častnega gostovanja Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu bosta državi v fokusu Avstrija in Nemčija. V okviru festivala bo izšla Antologija sodobne avstrijske in nemške književnosti kot pregled najpomembnejših tokov. Sourednica knjige Amalija Maček je pojasnila, da namreč v Frankfurtu poudarjajo, kako pomembna je izmenjava. V skladu s tem se bodo na Vilenici srečali tudi nemški in avstrijski literarni posredniki s slovenskimi avtorji. Festivala se bodo tako med drugim udeležili Ariane Koch, Silke Scheuermann in Thomas Stangl.

Lani je nagrado vilenica prejela latvijska pesnica Amanda Aizpuriete, slovenski avtor v središču je bil pisatelj in urednik Andrej Blatnik.