V Linzu se je te dni mudilo 1260 umetnikov, znanstvenikov, podjetnikov in aktivistov iz 67 držav, ki so prispevali k festivalu Ars Electronica 2024. Udeležba je bila rekordna z več kot 112.000 obiskovalci, kar je odlična popotnica organizatorjem za nadaljnje širjenje glasu o enem najpomembnejših sodobnih festivalov v Evropi.

Festivalsko dogajanje v Linzu je potekalo letos na desetih prizoriščih po mestu, kjer se je v petih dneh zvrstilo več sto dogodkov, tudi podelitvijo festivalskih nagrad Prix Ars Electronica. Po navedbah organizatorjev je letošnja Ars Electronica bolj kot kdaj koli prej predstavljala ljudi, projekte in pobude, ki kažejo, da je mogoče kljub vsem krizam doseči potrebne spremembe z ustvarjalnostjo in strokovnostjo, odprtostjo in spoštovanjem, pripravljenostjo na sodelovanje in pogumom.

Več kot štiri desetletja kritičnega premišljevanja o digitalni revoluciji
Zgodovina festivala sega v leto 1979 – takrat so zagnali dogodek, ki je usmerjen v kritično premišljevanje digitalne revolucije, njenega izvora, uspehe in spodrsljaje. V svojem programu v ospredje postavlja kulturni in družbeni pomen tehnološkega in znanstvenega razvoja in njegov vpliv na družbo.

Na natečaj za nagrado Ars Electronice, ki velja za tankočuten odraz duha časa vse od svoje ustanovitve leta 1987, je letos prispelo 2950 del iz 95 držav. Vsa dela (ta ne smejo biti starejša od dveh let) se ukvarjajo s problemi aktualnega časa.

Upanje: dotik mnogih
Tudi letos je bilo glavno prizorišče festivalskega programa v Postcityu, nekdanjem poštnem distribucijskem centru ob glavni železniški postaji v Linzu, kjer je bila na ogled tudi osrednja razstava festivala z naslovom Hope: the touch of many (Upanje: dotik mnogih). Prav tako so v Postcityju potekali simpoziji, različne predstavitve in delavnice. Poleg Centra Ars Electronica na Donavi je program potekal še v Muzeju sodobne umetnosti Lentos, na Univerzi za umetnost v Linzu, v kampusu Medicinske fakultete univerze Johannesa Keplerja, v Marijini katedrali, v Atelierhaus Salzamtu in Stadtwerkstattu, na zasebnia univerzi Antona Brucknerja pod Pöstlingbergom in v linškem Design Centru.

S slovenskim pečatom
Na festivalu se je predstavilo tudi več slovenskih umetnikov. Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici je sodelovala z večmedijsko razstavo študentk in študentov pod naslovom Poglej me v oči – ta čas je zdaj! (Look Me in The Eye – The Time is Now!), ki je bila na ogled v razstavišču za izobraževalne ustanove – sekcija Campus.

Kulturno-izobraževalno društvo PiNA iz Kopra je s programom opremilo dve prizorišči na popolnoma novi lokaciji festivala, Univerzo Johannes Kepler in MED Campus. Predstavilo se je z multidisciplinarno razstavo, ki raziskuje, kako medvrstno sodelovanje oblikuje trajnostno prihodnost. Kot so sporočili iz društva, je bila predstavitev skladna s temo festivala, saj je vključevala projekte, ki ponujajo praktične, empatične in inovativne rešitve za planet, obiskalo pa jo je več kot 5000 obiskovalcev.

V festivalski program sta bili letos med drugim vključeni dve umetniški produkciji, nastali pod okriljem Zavoda Kersnikova (Galerije Kapelica) – projekta Biosymbiotic Exoskeleton umetnice Doroteje Dolinšek in Kerosene Chronicles. Fungus umetniškega kolektiva Where Dogs Run – in interaktivna sodelovalna platforma C-Lab avtorjev Marka Damiša, Maria Dobaja in Jurija Krpana.

V okviru razstave Church of Ignorance se je predstavil tudi umetnik Miha Godec – njegov najnovejši projekt z naslovom Delta bo del instalacije Devotion Room galerije DH5, ki združuje umetnost in znanost v edinstveno zvočno izkušnjo.