Cerkev v predmestju Melbourna, imenovanem Collingwood, je bila prizorišče najnovejše umetniške instalacije britanskega umetnika Jeremyja Dellerja (1966), med drugim prejemnika prestižne Turnerjeve nagrade.

Za spodbuditev razmisleka in razprave
Delo, naslovljeno Oče in sin, je nastalo kot prvo Dellerjevo avstralsko naročilo. Dogodek v cerkvi je bil 6. novembra in je bil napovedan kot "javno bedenje" in oglaševan z biblijskim verzom "Kar koli dela Oče, to tudi Sin dela prav tako." (Janez 5:19), piše The Art Newspaper.

Podedovano vnašanje razdora
Namen instalacije je spodbuditi razmislek in razpravo o nenadzorovani moči in vplivu. In zares so izmenjave mnenj tudi na družbenih omrežjih pogosto krenile v smeri izpostavljanja razdora, ki so ga medijski mogotci zasejali s svojim svetovnim medijskim imperijem, katerega izvršni predsednik je Rupert Murdoch (1931), njegov naslednik pa Lachlan Murdoch (1971).

Mimogrede, čislana serija Succession (Nasledstvo) je delno navdahnjena prav z družino Murdoch, a po besedah njenih ustvarjalcev, tudi z nekaj drugimi resničnimi medijskimi tajkuni in vplivnimi družinami.

Zabrisanost meje med svetim in profanim
Deller je tako kot v svojih preteklih delih znova prisluhnil razpoloženju javnosti, da je prišel do ene izmed neotipljivih lastnosti, ki jih povezujemo z veliko umetnostjo – in to je razprava. Umetnik se je v svoji edini javni izjavi o tej stvaritvi vzdržal sodbe in dejal le, da so cerkve "zamenljivi prostori" in dodal, da je v njih "meja med svetim in profanim zabrisana".

Na okoli 12-ur trajajočem javnem bedenju s topečima se Murdochoma je kmalu po 22. uri obraz sinove podobe padel na tla pred očetovimi nogami, kar je zbrana množica pospremila z bučnim aplavzom. V marsikaterem drugem kontekstu bi lahko bil tovrsten kolektivni odziv obiskovalcev dojet kot profan, a ne na bedenju za Murdoche in njihovo zapuščino, navaja The Art Newspaper.