Nedavno odkriti korpus črno-belih in barvnih stereodiapozitivov ter stereonegativov Franca Ferjana prinaša nova spoznanja o njegovem ustvarjanju, s katerimi razstava poglablja uvid v avtorjevo ustvarjanje in ustrezno dopolnjuje prvotno, leta 2006 zasnovano razstavo Franc Ferjan (1885–1964). Fotograf zasebne in socialne resničnosti, so zapisali v Moderni galeriji.
Razdalja, kot je med očmi ...
Ferjan, sicer na Dunaju šolani učitelj fizike in matematike, svojih fotografij nikoli ni nameraval razkazovati v javnosti in se je fotografiranja lotil skoraj z znanstvenim pristopom. Uporabljal je stereoskopski fotografski aparat, ki ima torej dve vzporedni leči v taki razdalji, kot je med očmi. Iz avtorjevega opusa je bilo že ob pripravi prve razstave razbrati njegovo zavzetost za stereofotografijo. Nedavno odkritje dodatnega gradiva pa je prineslo nove uvide v avtorjevo ustvarjanje zlasti v obdobju med letoma 1918 in 1945, ko je ustvaril glavnino stereoposnetkov.
Tri pomembnejša spoznanja o Ferjanovem opusu
Po mnenju kustosinje obeh razstav Lare Štrumej je Ferjanove stereoposnetke mogoče povzeti v tri pomembnejša spoznanja.
Prvič, da stereofotografija, ki fotografov ni nikoli privlačila kot umetniški medij prav zato, ker gledanje skozi stereoskop poraja iluzijo neskončne globine in torej preveč natančno posnema resničnost, tudi v tem primeru ni povsem zadovoljila ustvarjalčevih intencij, saj se je Ferjan, kadar je na stereonegativu prepoznal podobo posebnega pomena, odločil za klasično fotografijo večjega formata.
Drugič, da je fotograf, ki je pri portretiranju v interjerju že zgodaj (v drugem desetletju 20. stoletja) razvil pretanjen občutek za svetlobo, tudi v zunanjem svetu namenjal neobičajno veliko pozornosti pojavom, ki so pravzaprav čista manifestacija svetlobe v njenih mnogoterih pojavnostih, vendar ne v smislu atmosferskih učinkov, kar je zanimalo piktorialiste, temveč kot ostre in optično natančne odslikave. Tako je sklepati ne le iz številnih podob rek, jezer in potokov oziroma vodnih pojavov na gladinah, ampak tudi iz tehnično zahtevnih študij nočne ulične svetlobe ter podob v snežno belino odetega drevja v slepeči dnevni svetlobi.
Tretje spoznanje se nanaša na avtorjeve barvne stereodiapozitive cvetja, sadja, zelenjave, steklenih in drugih predmetov, ki se jim je intenzivno posvečal v času vojne (med letoma 1940 in 1945), ko je ne brez poznavanja modernističnih gibanj v fotografiji in tradicije zahodnoevropskega slikarstva izbrusil občutek za plastično pojavnost predmetov ter za barve in detajle.
Vodna, nočna, zimska in spominska tematika ter barvna tihožitja
Ferjanovi stereodiapozitivi so na razstavi predstavljeni v obliki skenov oziroma petih videov na petih zaslonih. Poudarjene so tematike, ki jih je avtor ves čas – od približno leta 1915 do tako rekoč konca življenja – fotografsko preigraval, urejal in jih tudi poimenoval: vodne (pokrajina z vodo), nočne (nočni ulični prizori), zimske (pokrajina pozimi), spominske (ulično dogajanje) ter barvna tihožitja.
Muzejski stereoskopi na razpolago
S trojico stereoskopi, ki so tudi sami zase muzejski eksponati s konca 19. oziroma začetka 20. stoletja, izposojeni iz Slovenskega šolskega muzeja, Slovenske kinoteke – Filmskega muzeja in Tehniškega muzeja Slovenije, je na razstavi mogoče dobiti tudi izkušnjo gledanja treh primerkov Ferjanovih stereodiapozitivov na način, za katerega so bili izvorno narejeni, so še sporočili iz galerije.
Odprtje razstave v spodnjem razstavnem prostoru Moderne galerije je 3. novembra ob 14. uri, na ogled bo do 22. januarja 2023.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje