Monetova serija slik iz leta 1867 je sodobno mesto predstavila v novi luči. Umetnik ni obiskal muzeja Louvre, da bi kopiral dela starih mojstrov, kot je bilo tedaj v navadi, temveč je živahno življenje Pariza slikal s svojega balkona. Simbolično je obrnil hrbet umetnostnozgodovinski tradiciji in se osredotočil na sedanjost rastoče metropole, so v napoved razstave zapisali v Stari narodni galeriji.

Nastale so tri izjemne upodobitve mesta, ki prikazujejo pogled na cerkev Saint Germain l'Auxerrois, park Jardin de l'Infante in na ulico Quai du Louvre. Slike so danes v zbirkah treh različnih muzejev – v Berlinu, v muzeju kolidža Oberlin v Ohiu in v Haagu – in bodo za razstavo znova združene.

Razstava bo na podlagi omenjene trojice slik tudi predstavila odkritje mesta kot motiva pri impresionističnih in postimpresionističnih umetnikih po Monetu; po mojstru sta se denimo zgledovala Gustave Caillebotte (1848–1894) in Camille Pissarro (1830–1903). Na ogled bo približno 20 slikarskih, fotografskih in grafičnih del; med drugim bosta zastopana Maximilien Luce (1858–1941) in Henri Matisse (1869–1954).

Francoski impresionistični slikar Claude Monet (1840–1926) je ustvarjal v naravi po načelih plenerizma, najprej razmeroma realistične pejsaže in prizore iz meščanskega življenja, pozneje je z igro barv in svetlobe povsem svobodno interpretiral motiv kot subjektivno likovno podobo trenutka.

Razstava v berlinski Stari narodni galeriji bo na ogled od 27. septembra 2024 do 26. januarja 2025.