Umetnica Monika Plamen in kuratorica Teja Kosi sta pri razstavi z naslovom Kar ostane izhajali iz premisleka, kako gledati na lastno preteklost, kako jo zaznavati, z njo shajati in vedno znova osmišljati. Razstavo v Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL) odpirajo danes ob 19.00 in bo na ogled do 8. septembra.

Gre za dvoletni umetniški projekt z naslovom Projekt 365 (2021–2022), v katerem je umetnica raziskovala možnosti medija grafike pri dokumentiranju vsakdana ter kako lahko z njo na nekonvencionalne načine gradi nove kontekste in naracije. Izhodišče Projekta 365 je razmislek o tem, kako se lahko grafika dojema kot dokumentarna skica, ki je zmožna zabeležiti in zaobjeti različne življenjske situacije ter intimna in širša družbena vprašanja, je v obrazstavnem besedilu zapisala Kosi.

Umetnica je leto dni na aluminijaste plošče, ki nastopajo kot svojevrstne skicirke ali vizualni dnevniški zapisi, v tehniki suhe igle zarisovala podobe, ki so zaznamovale njen dan. S to gesto je hotela uriti ustvarjalno disciplino in graditi rutino ter obenem raziskati in testirati, kako lahko umetniška grafika zaobjame individualno in kolektivno plat določenega časa in prostora, še beremo v kuratorskem besedilu. Obsežno serijo grafik kot tudi grafičnih matric in objav fotografij umetniških del na družbenih omrežjih umetnica dojema kot dnevniško formo: kljub poudarku na dokumentaciji in analitičnosti umetniškega procesa vsa dela namreč naseljujejo podobe, za katerimi se skrivajo osebne zgodbe iz umetničinega življenja.

Razstava Kar ostane vključuje različne medije – umetniške in digitalne grafike, grafične matrice in video spremlja knjiga umetnice, ki dokumentira in sklene Projekt 365. Kot svoj zapis sklene kuratorica, gre za “še enega v nizu poskusov beleženja časa in trenutkov, za katere se zdi, da bolj kot v digitalnem ali fizičnem svetu bivajo v nas samih”.

Monika Plemen (1994) je leta 2022 zaključila magistrski študijski program grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, trenutno pa obiskuje doktorski študij na ljubljanski Pedagoški fakulteti. Svoja dela je predstavila na več samostojnih razstavah, med drugim v MGLC-ju Ljubljana (2022) in mnogih skupinskih predstavitvah doma in v tujini. Je prejemnica posebnega priznanja za razvoj svetovne grafike in umetniških gibanj na 10. mednarodnem trienalu grafične umetnosti v Bitoli. Živi in dela v Mežici in v Ljubljani.

Teja Kosi (1996) je mlada raziskovalka in pedagoška asistentka na oddelku za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede. Deluje tudi v Centru za proučevanje kulture in religije. Zadnje desetletje v različnih vlogah sodeluje na področjih sodobne vizualne umetnosti in ustvarjalnosti. Poleg vizualne kulture raziskuje različne oblike podrejenosti in politike emancipacije, njeni interesi se stikajo v feminističnih teorijah, študijah maskulinosti in kulturnih študijah.