Direktorica muzeja je v ta namen pred kratkim obiskala Grčijo, za katero pravi, da bo v projektu odigrala osrednjo vlogo.

Da se v eni najpomembnejših svetovnih muzejskih zbirk pripravljajo na odprtje novega oddelka, ki ga posvečajo bizantinski in vzhodnokrščanski umetnosti, je znano že nekaj časa – v sklopu priprav so lani pripravili tudi razstavo bizantinskih ikon iz Muzeja Hanenkiv v Kijevu.

Slavnostno odprtje je napovedano za leto 2027, v sklopu oddelka pa bodo na ogled postavili več kot 20.000 eksponatov tega obdobja. To bo deveti muzejski oddelek, zadnjega, ki je posvečen islamski umetnosti, so odprli pred dvajsetimi leti.

Ta teden je louvrska ekipa z direktorico Laurence des Cars na čelu odpotovala v Atene, kjer so predstavili svoje načrte. Na neformalnem srečanju v rezidenci francoskega veleposlanika je direktorica Louvra dejala, da bo Grčija pri vzpostavitvi oddelka igrala ključno vlogo. Dodala je, da se bodo kulturne izmenjave med Grčijo in Francijo nadaljevale, kot so se začele leta 2021 ob zaznamovanju dvestoletnice grške osamosvojitvene vojne, muzej pa bo odprl nove poti sodelovanja obeh držav, poročajo grški mediji.

Močan vpliv, ki se vleče vse do danes
Po besedah direktorice muzeja, sicer umetnostne zgodovinarke des Cars, je Louvre najbolj obiskan muzej, ki ga letno obišče devet milijonov obiskovalcev. Ti bodo imeli zdaj priložnost videti dosežke bizantinske umetnosti, ki ima s svojimi ikonami izjemen vpliv na več poglavij zahodne umetnosti – o njem pripovedujejo sijajni mozaiki italijanskega srednjega veka, pomembno je zaznamovala tudi zgodnje poglavje tabelnega slikarstva, zaznamo jo pri ustvarjanju slikarjev, kot sta Cimabue in Giotto. Po 14. stoletju je tako izrazit vpliv na evropsko umetnost sicer nekoliko zamrl, čeprav ne gre pozabiti na edinstvenega El Greca, na novo pa dobi ikonska umetnost v svoji mističnosti vrednost v vizualnem ustvarjanju 20. stoletja.

Sorodna novica Louvre predstavlja bizantinske ikone, ki so jih iz Ukrajine prepeljali na varno v Francijo

Od 3. stoletja do zgodnjega 20. stoletja
Kurator oddelka bo Maximilien Durand, ki je v grobem predstavil zasnovo stalne zbirke. Kot kaže, bodo na tej na ogled predmeti, ki se časovno raztezajo od 3. stoletja do leta 1923, ki zaznamuje podpis Luzanskega sporazuma – dokument, ki je ime dobil po mestu podpisa v švicarskem kraju Lozana, je urejal razpad Osmanskega cesarstva na območju Anatolije in vzhodne Trakije. Razstavljena dela bodo prihajala s širokega geografskega območja – od Etiopije do Rusije, od Kavkaza do Mezopotamije, Balkana in Bližnjega Vzhoda, seveda z Grčijo kot osrednjim predelom. Razstava bo poskušala osvetliti tudi pomen ikon v vzhodnem krščanstvu, razvoj ikonografije in kako je umetnost definirala kulturo regije.

Gre za tisto poglavje v umetnosti, ki pripoveduje o dialogu in medsebojnem vplivanju Vzhoda in Zahoda, kar po besedah Duranda bizantinska doba najbolje pokaže.

Sorodna novica Ikone – sijoče podobe preteklih dob kot dragocen nauk modernemu človeku