Pred nedavnim je britanski časnik The Sunday Telegraph poročal, da naj bi Louvre opustil prvotne načrte, da v jesensko razstavo Leonardovih del vključi tudi sliko Salvator mundi, ki so jo novembra 2017 na Christie'sovi dražbi v New Yorku kot da Vincijevo delo prodali za 450 milijonov dolarjev, kar je postal rekord za najdražje prodano sliko v zgodovini. Odtlej je vse več strokovnjakov izrazilo dvom o tem, da delo zares lahko brez pomisleka pripišemo Leonardovi roki.

Prav ti dvomi naj bi bili razlog za to, da si je pariški muzej premislil. Britanski časnik je navajal nekdanjega svetovalca za konserviranje, ki je dejal, da institucija in nekateri francoski politiki na najvišjih položajih "vedo, da Salvator Mundi ni Leonardovo delo".

A predstavnica Louvra je nekaj dni po objavi novice to zanikala kot lažno informacijo. V muzeju so potrdili, da še vedno upajo, da bodo umetnino lahko vključili v razstavo, s katero bodo počastili 500. obletnico rojstva renesančnega velikana. Ta bo vrata odprla oktobra.

Sorodna novica Je avtorstvo najdražje slike na svetu pod vprašajem?

"Potrjujem, da je muzej Lovre zaprosil za izposojo slike Salvator Mundi za oktobrsko razstavo in si srčno želi razstaviti delo," je predstavnica muzeja dejala za portal Art Newspaper. Muzej se je s prošnjo za posojo obrnil na lastnika slike, vendar ta še ni odgovoril," so dodali.

Lastnika slike muzej ne omenja in tako ostaja skrivnost, kdo jo je zares tistega novembrskega dne v New Yorku. Pri Art Newspaper formulacijo muzeja interpretirajo kot namig, da je v lasti posameznika, kar bi lahko potrjevalo razširjeno prepričanje, da je v rokah savdskega princa Mohameda bin Salmana.

Kot je znano, je po dražbi novembra 2017 ministrstvo za kulturo in turizem v Abu Dabiju v izjavi za javnost sporočilo, da so delo odkupili za tamkajšnjo izpostavo Louvra. Postopka nakupa slike se že od samega začetka drži pridih skrivnostnosti. Diplomati z Zahoda so poročali, da je sliko kupil član savdske kraljeve družine, ki je deloval v imenu princa Mohameda bin Salmana, ta pa je tesno povezan v vplivnim princem šejkom Mohamedom bin Zajedom Al Nahjanom. Savdsko veleposlaništvo v ZDA in pristojni v Abu Dabiju so javno potrdili le, da je neimenovani član kraljeve družine sliko kupil v imenu abudabijske izpostave Louvra, ki je vrata odprla le nekaj dni pred dražbo.

V abudabijskem muzeju bi morali sliko na ogled postaviti septembra lani, pa je bila razstava v zadnjem hipu brez obrazložitve odpovedana. Muzej v Abu Dabiju je tedaj zavrnil komentiranje te odločitve.

Salvator mundi oziroma Odrešenik sveta, gre za olje na leseni plošči, naj bi nastal okoli leta 1500, predstavlja pa Jezusa, ki ima desnico dvignjeno v blagoslovu, v levici pa drži stekleno oblo, simbol sveta, njegovega stvarstva. Poleg simbolne vrednosti je bila steklena krogla ali steklen predmet tisti detajl slike, na katerih so slikarji zaradi zahtevnosti slikanja dokazovali svoje mojstrstvo. Jezusova figura je odeta v modro oblačilo z bogato okrašeno zlato obrobo, postavljen pa je pred črno ozadje, ki je bilo v visoki renesansi priljubljeno ozadje portretov. Tudi Leonardo ga jenekajkrat uporabil na slikah, preden je monokromno črnino odprl v krajino.