To so dela enega najvplivnejših hrvaških naivnih slikarjev, ki je živel med letoma 1898 in 1990. Ta samorastniški slikar je svoja dela razstavljal skupaj z intelektualnimi in umetniškimi velikani 20. stoletja, kot je bil Salvador Dalí.

Nocojšnje spletno odprtje bo mogoče spremljati na Facebookovi strani in kanalu na YouTubu Galerije likovnih samorastnikov.

Po besedah avtorja trebanjske razstave in kustosa Muzeja Matija Skurjeni Anteja Žaja tega edinstvenega umetnika, "ki je nadrealistično poetiko prevzel naravno, izvorno, s samim rojstvom in v sanjah, ne pa racionalno z branjem znamenitega prvega nadrealističnega manifesta iz leta 1924, uvrščajo med tiste tako imenovane naivne slikarje samouke, ki so navdih in motivacijo črpali iz povezanosti z domačim podeželjem in vsem, kar se je dogajalo v vaški resničnosti".

Sporočila iz drugega, nepoznanega sveta
Skurjeni je po njegovih besedah s svojimi slikami posredoval sporočila iz drugega, nepoznanega sveta, vendar jih v lokalnem okolju nihče ni sprejel. "Izjema so bili redki posamezniki iz izobraženih akademskih krogov. V tujini so ga pariški nadrealisti sprejeli kot popolnoma enakovrednega člana svojega gibanja," je še opozoril Žaja.

Matija Skurjeni se je leta 1898 rodil v Veternici v hrvaškem Zagorju. Kot otrok je bil pastir, brati in pisati pa se je naučil od številnih bratov in sester. Leta 1911 je sodeloval pri gradnji železniške proge Karlovec–Metlika–Novo mesto in se v Metliki tega leta zaposlil kot soboslikarski vajenec. Udeležil se je prve svetovne vojne in bil ranjen.

Svoja številna dela in skice je podaril lokalni skupnosti Zaprešić
Leta 1923 se je vrnil v Metliko, kjer je končal soboslikarski uk. Nato se je zaposlil v Zagrebu, kjer je naslikal prvo sliko na papirju. Pozneje se je razvil v enega ključnih akterjev naivnega gibanja, sodeloval je pri ustanavljanju tovrstnega hrvaškega združenja. Razstavljal je v domovini, številnih evropskih državah, v ZDA in Južni Ameriki.

Leta 1975 je zbolel in nehal slikati. Svoja številna dela in skice je podaril lokalni skupnosti Zaprešić, ki je leta 1987 odprla Galerijo Matija Skurjeni. Ta je leta 2000 prerasla v muzej, ki hrani tudi njegova najpomembnejša dela. Leta 1990 je umrl.

Razstava, ki so jo pripravili s sodelovanjem Muzeja Matija Skurjeni iz Zaprešića, bo na ogled do 26. septembra.