Predvsem po homoerotičnih ekstatičnih prizorih članov katoliške cerkve znan umetnik Fabian Chairez (1987) je nase med drugim opozoril že leta 2019, ko je na sliki z naslovom La Revolucion izzivalno upodobil Emiliana Zapato, enega najbolj oboževanih mehiških revolucionarjev.

Sorodna novica Izzivalna upodobitev mehiškega revolucionarja podžgala proteste

Zapatovi sorodniki so umetniku grozili s tožbo, slika pa je sprožila tudi proteste kmetov na eni strani in proteste zagovornikov spolne raznolikosti na drugi. Eden od protestov je prerasel v nasilje, saj so razjarjeni kmetje, ki so vzklikali homofobna gesla, vdrli v muzej Palacio de Bellas Artes, kjer je bilo delo razstavljeno, zaprli vhod v stavbo in zahtevali odstranitev platna. Palača lepih umetnosti sicer velja za najprestižnejši mehiški muzej.

Zgolj "poceni in obupno pritegovanje pozornosti"?
Chairezova aktualna razstava, ki so jo pod provokativnim dvoumnim naslovom La venida del senor (Gospodov prihod oziroma prihajanje) odprli februarja, je med verskimi skupinami sprožila ogorčenje. Sodnik Francisco Javier Rebolledo Peña je nato 3. marca odredil njeno zaprtje po tožbi, ki jo je vložila skupina Abogados Cristianos (Krščanski odvetniki), dejavna po vsej Španiji in Latinski Ameriki. Njeni člani se zavzemajo za spodbujanje "temeljnih pravic verske svobode, življenja in družine," piše Art News.

Razstava je bila deležna vztrajnih kritik vplivnih figur na desnici, vključno s senatorko Lilly Téllez, ki jo je označila za "poceni in obupno pritegovanje pozornosti". Skandirajoči protestniki so večkrat zasedli galerijske prostore akademije. 14. februarja pa je verska skupina pred akademijo postavila izvajanju molitev namenjen začasni oltar in vihtela transparent z napisom Ne kristjanofobiji v Mehiki.

Sodnik sicer še ni izrekel sodbe, a se je postavil na stran tožnikov, ko je odobril začasno prekinitev razstave. Umetnik je to potezo označil za pirovo zmago, saj je bilo sprva načrtovano, da bo razstava na ogled do 7. marca. Chairezova platna bodo vse do razrešitve zadeve v naslednjih nekaj tednih ostajajo na stenah zatemnjenih galerijskih prostorov akademije.

Chairez: "Svoboda se krepi, ko se borimo za svobodo drugih"
Na dan prvotno načrtovanega zaprtja razstave se je skupina okoli 250 protestnikov z mavričnimi zastavami zbrala pred zaprtimi vrati akademije, kjer jo je med drugim nagovoril tudi Fabian Chairez. Z masko iz lateksa na glavi in krvavordeče popacanimi povoji na rokah je nagovoril množico: "Umetnost je bila zgodovinski sodelavec v boju za svobodo in demokracijo, ker nam pomaga predstavljati svetove, ki še ne obstajajo, se spominjati grozodejstev, ki jih ne bi smeli ponoviti, in si predstavljajo realnosti, ki jih tisti, ki imajo moč, ne želijo razkriti in nočejo, da bi jih mi odkrili."

Dodal je še, da nam umetnost predvsem "pomaga razumeti sebe kot posameznike in kot družbo. Za vedno si zapomnimo, da se svoboda krepi, ko se borimo za svobodo drugih." Dogodek se je sicer promoviral kot slavnostno "zaključno slovesnost" in ne kot protest ter kot poroča Art News je med Chairezovim nagovorom snidenje res postajalo vse bolj slovesno.

Sodni postopek o Chairezovi razstavi se odvija ravno v času, ko so zakonodaja in zvezna sodišča v Mehiki v fazi korenite preobrazbe. Lani septembra so zagnali reformo pravosodja, ko je vladajoča stranka Morena (Movimiento de Regeneracion Nacional) uspela pridobiti tri senatorje iz opozicije, s čimer je prišla do večine v obeh domovih parlamenta. (Mimogrede, stranki Morena pripada tudi nekdanja županja mehiške prestolnice Claudia Sheinbaum, ki je lani jeseni postala prva predsednica v zgodovini države.) Reforma pravosodja bo zamenjala vse zvezne pravnike na dveh volitvah v letih 2025 in 2027.

Ustavne spremembe v Mehiki povezane s širšimi kulturnimi spremembami
Po besedah strokovnjaka za ustavno pravo ​​Jaimeja Cardenasa Gracie je bila dobra polovica členov mehiške ustave spremenjenih ali spremenjenih, odkar je stranka Morena prišla na oblast. "Mehiška ustava se zelo razlikuje od ameriške – veliko se jo reformira," je še pojasnil in opozoril, da veliko ljudi verjame, da bi morala državna ustava zagotavljati stabilnost in zajamčene pravice. V Mehiki so "ustavne spremembe povezane s širšimi kulturnimi spremembami v družbi in političnem okolju". Po njegovih besedah je kljub temu odreditev sodišča o prekinitvi Chairezove razstave brez primere oziroma "nenormalna", kot jo je še označil Cardenas Gracia.