Mrtvi kot: ko nevidno postane vidno na 9. festivalu fotografije v Mariboru

V Mariboru poteka 9. festival fotografije, tokrat na temo Mrtvega kota

Na Festivalu fotografije Maribor v septembru razstavljajo novi in uveljavljeni fotografi v skupaj 16 razstaviščih. Razstave, filmi in delavnice osvetljujejo spregledane družbene teme in izpostavljajo nevidne problematike sodobnosti.

Fotografijo Andreja Perka, enega od razstavljajočih umetnikov na 9. festivalu fotografije v Mariboru, zaznamuje tehnična dovršenost, pretanjeno kadriranje motivov in tehtni vsebinski poudarki. Foto: Festival fotografije Maribor

V Mariboru se je z vodenim ogledom razstav v Kulturni četrti Židovska začel 9. festival fotografije, ki letos poteka v skupaj 16 razstaviščih, od tega jih 9 sestavlja glavni program na temo mrtvega kota. Po napovedih Fotokluba Maribor s pogledom skozi fotografske objektive odgrnili zaveso velikokrat spregledanih tematik in problematik sodobne družbe. Glavni del festivalnega programa bo razširil tudi spremljevalni program fotografskih razstav v dodatnih sedmih razstaviščih, ki se na glavni del tematsko ne bo nanašal, sporočajo iz Fotokluba Maribor.

Mrtvi kot: ko fotografije izpostavljajo družbene problematike
"Razstavljene fotografske serije se bodo nanašale na izbrani koncept Mrtvega kota, ki bo skozi medij fotografije z gledalci vzpostavil dialog o (ne)zavedanju obstoja zapostavljenih, velikokrat spregledanih tematik in individualističnih ali družbenopolitičnih, diskriminatornih problematik, o katerih je treba govoriti," sporočajo iz Fotokluba Maribor.

Sandra Požun (1972) se največ posveča fotografiji aktov, ki jih postavlja v razpadajoča okolja – dvorce, gradove in industrijske objekte – ter v zavetje narave, kjer telesa izpostavlja v močnem kontrastu med kožo in ozadjem. Serija aktov, imenovana Tiha razkritja, gledalcem ponuja barvne fotografije neidentificiranih teles – tako ženskih kot moških – z močno pripovedno noto, sporočilnostjo in družbeno kritiko, je zapisala kustosinja Martina Frangež. Foto: Festival fotografije Maribor/Sandra Požun

Na festivalu sodelovali tako mladi kot že dlje časa uveljavljeni fotografi in fotografinje
V Fotogaleriji Stolp se predstavlja Maja Prgomet, v Galeriji DLUM Marko Pak, v Sinagogi Maribor Matevž Čebašek, v Galeriji Media Nox pa bo skupinska razstava mladih fotografov na temo sprejemanja drugačnosti (Ne)vidni.

Poleg razstavišč na Židovski ulici bodo fotografije zasedle med drugim tudi razstavišči v Univerzitetni knjižnici Maribor, kjer bosta svoja dela razstavila Andrej Perko in Miha Kacafura, ter Vetrinjskega dvora, kjer se bo predstavil Jan Horvat. V Fotografskem muzeju Maribor bo Rudi Uran predstavil niz utrinkov z naslovom Terapija s sočutjem, IZUM daje prostor fotografijam Sandre Požun, medtem ko je v oglednem depoju Pokrajinskega muzeja Maribor v Kinu Partizan še vedno na ogled razstava Odmev časa Branimirja Ritonje.

Branimir Ritonja se je bolj resno z umetniško fotografijo začel ukvarjati leta 1981, ko je postal član Fotokluba Maribor. Je fotograf in avtor več fotografskih knjig ter slikovnega materiala monografskih publikacij. Znan je po svojem portretnem opusu in analognih fotografskih serijah. Serija Odmev časa funkcionira kot replika na ti dve seriji, zastavljena kot vživljanje v naravo samo – njen odgovor na človeške posege, je zapisala kustosinja Sara Nuša Golob Grabner. Branimir Ritonja – Odmev časa I, digitalna fotografija. Foto: Festival fotografije Maribor/Branimir Ritonja

Tudi v spremljevalnem programu 7 razstav
V okviru festivala so poskrbeli tudi za spremljevalni program z dodatnimi razstavami, filmi in delavnicami. Na Intimnem odru GT22 bodo tako predvajali izbor filmov članov Fotokluba Maribor in filmskega festivala Student Cuts, Umetnostna galerija Maribor bo priredila kolesarsko vodenje po poteh mariborskih fotografov, v Fotografskem muzeju pa organizirajo fotografske delavnice. Spremljevalne fotografske razstave bodo med drugim v Trafiki ob Mestnem parku, Dijaškem domu Lizike Jančar Maribor, Kavarni Macchiato ter razstaviščih Karlinia in RRRudolf.