V Kölnu živeči Richter je na prvem mestu ugledne lestvice že 17 let.

Na drugem mestu ostaja ameriški umetnik Bruce Nauman. Na tretjem in četrtem mestu sta nemška umetnika Georg Baselitz in Rosemarie Trockel. Prvo peterico zaokroži ameriška umetnica Cindy Sherman, nato pa sledijo danski umetnik Olafur Eliasson, britanski umetnik Tony Cragg, nemški umetnik Anselm Kiefer, južnoafriški umetnik William Kentridge in švicarska umetnica Pipilotti Rist.

Sorodna novica Gerhard Richter: Abstrakcija je zame nekaj vsakdanjega, je tako normalna kot tekanje ali dihanje

Kdo bo v pregledih umetnosti prihodnosti?
V kategoriji umetnikov prihodnosti pa je letos na prvem mestu v Nigeriji rojena umetnica Otobong Nkanga, ki živi in ustvarja v Antwerpnu. Ena od osrednjih tem, ki se jim posveča leta 1974 rojena umetnica, je izraba naravnih virov. Leta 2019 je prejela nagrado Peter Weiss za kulturo, ki jo bienalno podeljuje mesto Bochum.

Sledijo argentinski umetnik Tomas Saraceno, ki se posveča instalacijam in performansu, v Londonu živeči kolumbijski slikar Oscar Murillo in 94-letna Američanka Betye Saar.

Kaj določa umetnikovo "odmevnost"?
Kunstkompass velja za znani barometer v umetnosti; že od leta 1970 ga vsako leto objavijo v Nemčiji. Zajema 30.000 umetnikov, temelji pa na predpostavki, da kakovost ni merljiva, temveč odmevnost v svetu umetnosti. Umetnike ocenjujejo s točkami na podlagi razstav v skoraj 300 muzejih, recenzij v specializiranih revijah, nakupov vodilnih muzejev in nagrad. Cene in prihodki od dražb se pri tem ne upoštevajo.

Letos spomladi so v razstavišču Met Breuer v New Yorku, ki je del Metropolitanskega muzeja umetnosti, odprli veliko razstavo Gerhard Richter: Painting After All, ki predstavlja približno sto najbolj znanih del iz umetnikovega večdesetletnega ustvarjanja. "Gerhard Richter je eden največjih umetnikov našega časa," je ob odprtju med drugim povedal direktor Meta Max Hollein.

Sorodna novica Delo brez avtorja

Richter je znan po dveh, formalno skoraj nasprotujočih si slikarskih pristopih – fotorealizmu in abstrakciji. Bil je tudi eden prvih nemških umetnikov, ki je reflektiral zgodovino nacionalsocializma. Ustvarjal je podobe ljudi, ki so bili člani, pa tudi tistih, ki so bili žrtve nacistične stranke.

Na pomembne zgodovinske dogodke je svoje odgovore podajal skozi vso svojo kariero – leta 1995 je bila ob 50. obletnici bombardiranja domačega Dresdna reprodukcija njegove sveče v monumentalnih dimenzijah razstavljena v mestu. Sicer na fiktiven način je številne detajle njegovega življenja in kariere predlani upodobil film Delo brez avtorja režiserja Floriana Henckla von Donnersmarcka.