Prizor možaka v beli srajci, ki se brez kakršne koli zaščite ali orožja postavi na pot konvoju kitajskih tankov, je danes ena najbolj prepoznavnih fotografij 20. stoletja in obenem simbol miroljubnega odpora proti nasilju.

Nova skulptura iz balonov je na ogled v središču tajvanske prestolnice Tajpej, tik pred Čankajškovo spominsko dvorano, ki je ena od osrednjih turističnih znamenitosti v mestu.

Brez večjih komemoracij
Za vladajočo komunistično stranko so protesti, ki so izbruhnili na Trgu nebeškega miru in se po njihovem nasilnem končanju razširili tudi v druga kitajska mesta, še vedno tabutema. Posledično obletnice pokola nikoli niso javno zaznamovali po celotni državi, vsako leto pa potekajo spominske slovesnosti v Hongkongu, ki se je pod kitajsko oblast vrnil leta 1997, in Tajvanu.

"Kot Tajvanec bi rad pripomogel k temu, da bi tudi Kitajska nekoč dosegla demokracijo. Pomembno se mi zdi, da se na Kitajskem ljudje pogovarjajo o tem dogodku in ne pustijo, da zdrsne v pozabo. Tajvance pa bi rad opozoril, da je kitajski režim nevaren," je o svoji stvaritvi povedal umetnik, ki se predstavlja kot Shake. "Kitajski avtoritarni politični slog je to vprašanje že pokopal."

Tanki so zapeljali na miroljubne protestnike
Sredi aprila 1989 so se začeli protesti študentov in intelektualcev za večjo politično in družbeno svobodo, proti avtoritarnim oblastem in obstoječi ekonomski politiki, ki jo je izvajala komunistična partija. Številni člani stranke, ki so simpatizirali s protestniki, med njimi tudi generalni sekretar Džao Dzijang, so končali v zaporu.

Protestnikom so se pridružili tudi delavci, ki sta jih skrbeli naraščajoča inflacija in korupcija. 4. maja so ulice Pekinga zavzeli ljudje, ki so zahtevali večjo medijsko svobodo in sestanek oblasti s študentskimi predstavniki, kar so oblasti zavrnile. Dva dni pred obiskom sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova je velika skupina protestnikov začela gladovno stavko, podprlo pa jih je več sto tisoč študentov in prebivalcev Pekinga.

19. maja je stavkajoče obiskal Dzijang, jim izrazil določeno razumevanje za njihove zahteve in jih pozval h končanju protestov. To je bil njegov zadnji nastop v javnosti, kajti zaradi simpatiziranja s protestniki so ga zaprli v hišni zapor.

Prizadevanja protestnikov so bila kruto zatrta v noči s 3. na 4. junij, ko so tanki in vojaški tovornjaki zapeljali v množico demonstrantov na trgu. Še vedno ni jasno, koliko smrtnih žrtev je zahtevala vojaška akcija. Po nekaterih navedbah je bilo ubitih od 200 do 600 ljudi, po navedbah tujih novinarjev, ki so bili med dogajanjem na trgu, pa najmanj 3.000.