Na konferenci (Ne)realni podatki – realni učinki, ki jo prireja Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, bo deset mednarodnih gostov iskalo odgovore na vprašanja, kako dvoumnost podatkov uporabiti za strateško ustvarjanje točno določenih podatkov, s katerimi bi dosegli specifične rezultate.

Konferenca, ki bo potekala od 16.30 do 22.30, prinaša predavanja, pogovore ter pripovedovalne in interaktivne performanse. Udeležba je brezplačna, potrebna pa je registracija.

S prehodom v podatkovno vodeno družbo je samodejno zbiranje podatkov postalo sestavni del večine tehnologij in naprav, kar pomeni, da se v večini naših interakcij s tehnologijo ustvarjajo podatki, ki nato vplivajo na naš svet. Naše naprave nam povedo, kako dobro smo spali, ter predvidijo, katere restavracije in izdelki nam bodo všeč. Toda podatkovni sistemi oblikujejo tudi novice, ki jih beremo, meje, ki jih smemo prečkati, in delovna mesta, za katera se lahko uspešno potegujemo, so ob konferenci zapisali organizatorji.

Z uvodnim govorom bosta konferenco odprla kustosa, mednarodno priznana umetniška dvojica !Mediengruppe Bitnik, znana po svojem delu na spletu in z njim. Sledi ji predavanje medijskega raziskovalca in kulturnega producenta Félixa Stalderja, trenutnega vodje raziskovalnega projekta Latent Spaces: Performing Ambiguous Data na Univerzi umetnosti v Zürichu. Razpravo in sejo vprašanj bo vodila novinarka in mlada raziskovalka na Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Neja Berger.

Spoznajte podatkovne kiborge
Sledila bo premiera pripovedovalnega performansa Podatkovni kiborgi, ki ga bosta izvedla pionirka internetne umetnosti Cornelia Sollfrank in raziskovalec, pisatelj ter izobraževalec s področja podatkovnih znanosti Alexander Puttick. Performans vključuje podatkovnega znanstvenika in amaterskega dihalca, priključenega na senzorje, ter se sprašuje, kaj se zgodi, ko podatki sami zavzamejo stališče in pri njem vztrajajo.

V drugem delu bo najprej sledilo predavanje Marte Peirano, kustosinje Periodismo profundo, seminar o novem žurnalizmu v Medialab-Mataderu v Madridu, in program (re)programming – Strategije za samoregeneracijo, festivala pogovorov z misleci in vizionarji o alternativah koncu sveta, ki sta ga producirala Aksioma in Kino Šiška leta 2021. Predavanje, ki nosi naslov Manipuliranje UI, bo preučilo šibke točke umetne inteligence ter poskusilo odgovoriti na vprašanje, kako jo lahko prisilimo, da spremeni svoj pogled na svet, preden spremeni našega.

Sledi interaktivni performans umetnika Simona Weckerta in filmske ustvarjalke Glorie Gammer, ki občinstvo teleportira na kraj, ki smo ga obiskali že velikokrat, a se ga ne spomnimo: Republiko Ničelnega otoka. V fizičnem svetu je ta lokacija (0° S, 0° V) osamljena in pusta, v virtualnem podatkovnem prostoru pa postane živahno središče za podatke z napakami.

Program bo sklenil z Bitko s prompti, dogodkom, ki ga je zasnoval umetnik Sebastian Schmieg, v katerem se bo osem slovenskih umetnikov pred občinstvom v živo pomerilo med seboj v performativni rabi jezika in uporabi programske opreme za pretvorbo besedila v sliko.

Taktike&Praksa – petnajstič
Konferenca je uvod v 15. diskurzivni program Taktike&Praksa o sodobni digitalni kulturi, ki se osredotoča na sodobno raziskovalno umetnost, družbo in nove tehnologije. Program obsega serijo dogodkov, dejavnosti in kritičnih refleksij. Konferenci bodo sledili trije sklopi, vsak od teh prinaša v Aksiomi razstavo, predavanje in delavnico v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Vsak sklop je zasnovan okoli dela enega umetnika ali umetniške skupine, kar bo občinstvu omogočilo poglobitev v različne umetniške izraze in koncepte ter interakcijo z njimi.

Prvi sklop bo posvečen umetniku Simonu Weckertu, ki tehnologijo v digitalnem prostoru uporablja tako, da ta domiselno vpliva na fizični prostor. Drugi sklop bo posvečen politiki ocenjevalnih sistemov in spoprijemanjem z zmožnostjo ocen, da povzročijo učinke v fizičnem svetu. Tu nastopi dvojica !Mediengruppe Bitnik – raziskovalka in arhitektka Selena Savić ter umetnik in kritični inženir Gordan Savičić.

Tretji sklop so zaupali kolektivu Total Refusal, ki si prilašča sodobne videoigre, ki jih postavlja v dialog s politiko. S predelovanjem in nadgrajevanjem elementov priljubljenih videoiger ustvarjajo politične pripovedi v obliki videoposnetkov, intervencij, performansov, predavanj in delavnic. Sklop prav tako gosti Valentino Tanni, umetnostno zgodovinarko, kustosinjo in predavateljico, ki se osredotoča na internetno kulturo.

Spremljevalne aktivnosti prinašajo tudi serijo podkastov, ki jih na temo programa Taktike&Praksa pripravlja Neja Berger. Prav tako bo izšla publikacija v sodelovanju z raziskovalno skupino Latent Spaces: Performing Ambiguous Data na Univerzi umetnosti v Zürichu.