Podoba, ki je spremljala razstavo Jean-Michela Basquiata v Muzeju umetnosti Orlando na Floridi. Ponarajevalca sta karton najprej poslikala, nato pa sta ga z naravnimi elementi na prostem
Podoba, ki je spremljala razstavo Jean-Michela Basquiata v Muzeju umetnosti Orlando na Floridi. Ponarajevalca sta karton najprej poslikala, nato pa sta ga z naravnimi elementi na prostem "postarala", da bi bil videti, kot da je bil ustvarjen v osemdesetih letih. A na zadnji strani ene od slik sta pozabila precej pomemben obremenilni dokaz: ostanek prebarvane etikete z imenom naslovnika. Foto: Artnet

Po škandalu, v katerem so predstavniki FBI po štirih mesecih razstave zasegli 25 ponaredkov slavnega neoekspresionista Jean-Michela Basquiata, je Muzej umetnosti Orlando na Floridi vložil tožbo proti nekdanjemu direktorju Aaronu De Groftu, odgovornemu za razstavo. Direktor je bil nemudoma razrešen in odrejena je bila posebna preiskovalna ekipa, ki je podrobneje raziskala primer.

Sorodna novica Dražitelj pomagal ponarejati slike, ki so jih na Floridi razstavili kot Basquiatova dela

Ponarejevalcu dosojena zgolj pogojna kazen
Aprila letos je že vložila tožbo proti dražitelju Michaelu Barzmanu, ki je bil soodgovoren za izdelavo ponaredkov. Barzman in njegov tovariš "J.F." sta karton najprej poslikala, nato pa sta ga z naravnimi elementi na prostem "postarala", da bi bil videti, kot da je bil ustvarjen v osemdesetih. A na hrbtni strani ene od slik sta pozabila precej pomemben obremenilni dokaz: ostanek prebarvane etikete z imenom naslovnika, s katere se je dalo razbrati, da je na njej Barzmanovo ime.

Barzman je aprila priznal krivdo, da je pomagal soustvariti med 20 in 30 razstavljenih ponaredkov (ki so bili na razstavi tudi naprodaj), a se mu je – kot kaže po podatkih New York Timesa – uspelo izogniti zaporu. Pred tremi dnevi so mu dosodili izredno milo, triletno pogojno kazen s plačilom oškodnine v višini 500 dolarjev in 500 ur družbenokoristnega dela.

Razstavo, ki je vključevala tudi dela, o pristnosti katerih mnogi dvomijo, so v muzeju v Orlandu odprli že februarja. Na sliki je vhodni portal v razstavo. Foto: Artnet
Razstavo, ki je vključevala tudi dela, o pristnosti katerih mnogi dvomijo, so v muzeju v Orlandu odprli že februarja. Na sliki je vhodni portal v razstavo. Foto: Artnet

Iskanje pravice se nadaljuje: naslednji je nekdanji direktor De Groff
Zdaj Muzej umetnosti išče pravico na sodišču zoper nekdanjega direktorja in sodelavce, ki so mu pri tem pomagali. Razstavo z naslovom Heroes and Monsters je spremljalo polemično vzdušje že vse od zasnove, a je De Groff vztrajal pri postavitvi del. Razstavo je promoviral kot odkritje izgubljenih Basquiatovih del, ki so desetletja ostajala skrita.

Upravni odbor muzeja je poleg razstave kritiziral tudi njegova neprimerna elektronska sporočila, ki jih je poslal neimenovani akademikinji na prošnjo, da se njeno ime ne navaja za promocijo dotične razstave. Pozval jo je naj
Upravni odbor muzeja je poleg razstave kritiziral tudi njegova neprimerna elektronska sporočila, ki jih je poslal neimenovani akademikinji na prošnjo, da se njeno ime ne navaja za promocijo dotične razstave. Pozval jo je naj "utihne", njenemu delodajalcu pa je zagrozil, da bo javno razkril, da je prejela 60 tisoč dolarjev (dobrih 57 tisoč evrov) za pisanje poročila o teh umetninah. Foto: Muzej umetnosti Orlando

Zgodbo o delih, ki so bila leta skrita v skladišču, iz Los Angelesa leta 1982 sta si pravzaprav izmislila prodajalec umetnin William Force in vlagatelj Leo Mangan. Force in Mangan sta se leta trudila vzbuditi zanimanje za nevidena dela tega uličnega umetnika. Muzej v Orlandu je bil prva ustanova, ki jih je bila pripravljena razstaviti, direktor De Groft pa je – kljub vse glasnejšim dvomom stroke – ves čas vztrajal, da so avtentična. De Groft je prikril, da je s Forcom in Manganom dosegel dogovor, da si razdelijo delež od prodaje Basquiatovih del in vztraja, da naj bi podarila finančni delež muzeju in ne njemu osebno.

Obtoženi De Groft, Force in Mangan še danes vztrajajo, da so dela pristna.