Tok življenja, ujet v fotobjektiv
Dela za postavitev je izbrala kustosinja razstave Katarina Jurjavčič skupaj s Korošinom. Izbrala sta podobe, ki simbolno ponazarjajo tok človekovega bivanja s tematskimi poudarki na otroštvu, športu, preživljanju prostega časa, starosti in nekaj simbolnih fotografijah, ki tok smiselno dopolnijo. Kar je skupno izbranemu gradivu, je groba zrnatost fotografij.

Že v 60. letih 20. stoletja je bila grobozrnata fotografija znotraj ljubljanskega fotografskega kroga že vpeljana praksa. Poleg zrnatosti so bili poudarjeni tudi temni kontrasti oziroma t. i. črna fotografija, so spomnili v muzeju. Ob tem so poudarili, da je bil pri obojem Korošin nedvomno izjemen mojster. "Ob tehnični zahtevnosti lahko v njegovem delu uzremo še privlačen likovni element," so pojasnili.

Z izborom fotografij želijo v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije opozoriti na izjemen fotografski fond, ki je obogatil muzejsko bogato zakladnico raznovrstnega fotografskega gradiva. Skoraj 1000 črno-belih fotografij, šest negativnih map in celotno dokumentacijo je muzej s pomočjo ministrstva za kulturo od avtorja odkupil novembra lani.

Leta 1935 rojeni Janez Korošin se je začel s fotografijo ukvarjati pri sedemnajstih letih, ko se je včlanil v Fotoklub Ravne na Koroškem, pod mentorstvom Franca Kamnika. Kot kemik se je pozneje zaposlil na Institutu Jožef Stefan, kjer se je srečal z Marjanom Smerketom, ki ga je vpeljal v svet fotografije in postal njegov mentor.

Leta 1966 je Korošin postal član Fotokluba Ljubljana, ki se je dve leti zatem združil s Fotogrupo ŠOLT. Tu je ostal vse do sredine 90. let preteklega stoletja, ko je klub prenehal delovati. Do leta 1997, ko je bil sprejet v Društvo fotografov Slovenije, je bil tudi član Fotoskupine Moste. Prejel je vrsto priznanj in nagrad, med drugim leta 1996 nagrado Janeza Puharja za življenjsko delo v fotografiji, ob koncu leta 2000 pa mu je Mednarodna zveza za fotografsko umetnost (FIAP) podelila naziv ekscelenca FIAP.