Siko z naslovom Lukrecija bodo poskušali prodati na dražbi pariške avkcijske hiše Artcurial, ob tem pa se nadejajo, da bodo iztržili od 600.000 do 800.000 evrov.

Ker se dela ene redkih slikark 17. stoletja, ki si je v izrazito moško osciliranem svetu uspela ustvariti ugled, le malokrat pojavijo na trgu z umetninami, je dražba deležna prevejane pozornosti zbiralcev. Pričakuje se, da bo slika znova odšla v zasebno zbirko.

Artemisio Gentileschi (1593–1654) uvrščamo danes med najbolj prepoznavna in ključna slikarska imena, ki so ustvarjala v obdobju po letih, ko je italijansko slikarstvo revolucionarno preoblikoval Caravaggio. V obdobju, kjer ženske slikarke niso bile zlahka sprejete med velike mojstre (kar navsezadnje ni veljalo zgolj za 17. stoletje, pač pa ni bilo nič drugače poprej in niti v stoletjih zatem), je bila priznana in uveljavljena umetnica. Bila je tudi prva ženska, včlanjena v znamenito florentinsko Accademio del Disegno.

Artemisia Gentileschi se je rodila leta 1593 v Rimu, slikarstvo pa jo je spremljalo od otroških let. Slikar je bil namreč njen oče Orazio Gentileschi, ki je bil tudi Caravaggiev dober prijatelj in domnevamo lahko, da je kontroverznega slikarja Artemisa verjetno kot otrok večkrat srečevala. Prav zaradi očetove delavnice se je lahko tudi sama posvetila slikarstvu.

V mladosti jo je posilil slikar Agostino Tassi, ki ga je njen oče najel kot učitelja. Slikarkin oče je šel na sodišče, kjer je več ljudi, vključno z umetnico, pričalo proti Tassiju. Ker pa je obtoženca ščitil papež, ki je pri Tassiju naročil freske, ga je sodišče oprostilo.

Artemisia je pozneje v Firencah začela novo življenje in kariero pod pokroviteljstvom velikega vojvode toskanskega. Delovala je še v Pratu in Benetkah, nato med letoma 1620 in 1630 spet v rodnem mestu in nazadnje v Neaplju, kjer je tudi umrla.

Na dražbo gre torej Lukrecija, pred kratkim odkrito delo, na katerem vidimo rimsko plemkinjo, ki je slovela po svoji lepoti in čistosti, po posilstvu pa je storila samomor. Umetnica jo je upodobila razgaljenih prsi in v trenutku, ko si bo vanje zabodla nož. Slika je zelo dobro ohranjena. Na upodobitvi Lukrecije je vidna prepoznavna umetničina težnja po šokiranju. Vodja oddelka del starih mojstrov v dražbeni hiši Matthieu Fournier meni, da je slika avtobiografska. "Umetničina zgodba je zelo podobna Lukrecijini, le da je Artemisia sprejela drugačno odločitev."