Slika, ki jo danes hranijo v muzeju Apsley House v Londonu, je bila od prvih zabeležk o njej leta 1601 pa do 19. stoletja, ko so jo umetnostni zgodovinarji pripisali Padovaninu, pripisana Tizianu. Prvotno je bila del španske kraljeve zbirke, a jo je Napoleon dal odpeljati iz Kraljeve palače v Madridu.

Pozneje se je znašla med deli, ki jih vojvoda Wellingtonski ob koncu španske vojne za neodvisnost junija 1813 rešil med prevozom na bojišče pri Vitorii. Nato jo je španski kralj Ferdinand VII. s še 81 slikami podaril vojvodi Wellingtonskemu. Slike, znane kot špansko darilo, so bile temelj zbirke Apsley House, ki je bila nekdaj mestna rezidenca vojvod Wellingtonskih.

Odkritje stare inventarne številke
V letu 2018 je bila sprejeta odločitev o restavriranju platna Orfej uroči živali. Restavratorji so najprej odstranili stari, porumeneli lak in nato utrdili platno, ki je bilo v zelo slabem stanju. Pri tem so na hrbtni strani odkrili staro inventarno številko, ki je sliko povezala s špansko kraljevo zbirko.

Na sliko so nanesli zaščitno plast laka ter popravili poškodbe in dodali retuše, ki jih je mogoče pozneje odstraniti. Kot še piše spletni portal Art Daily, je po restavriranju lepo vidna kakovost figure. Preden so sliko očistili, je namreč potemneli lak deloma zakrival prefinjenost senčenja in oblikovanja figure.

Tizian Vecellio (1488 ali 1490-1576) na avtoportretu. Foto: Wikipedia
Tizian Vecellio (1488 ali 1490-1576) na avtoportretu. Foto: Wikipedia

Omemba platna že v letu 1601
Nadaljnje raziskave v okviru tega projekta so razkrile tudi omembo slike v Španiji v letu 1601. Padovanino je bil v času, ko je nastal omenjeni zapis, star šele 13 let, kar kaže na to, da slika ne more biti njegovo delo. Drugače je s Tizianom Vecelliom, saj se je rodil leta 1488 (ali 1490) in je od mladosti živel v Benetkah, kjer je bil učenec Giovannija Bellinija, nanj pa je v prvem obdobju močno vplival tudi Giorgione. Bil je eden najboljših koloristov v evropskem slikarstvu, izvajal je tudi naročila mnogih vladarjev z evropskih tal.

Po mnenju dela stroke sta lik Orfeja in rdeča draperija dovolj kakovostna, da bi ju lahko naslikal Tizian. Raziskave z infrardečo svetlobo so tudi razkrile pomembne spremembe med pripravljalno risbo na platnu in končno sliko. Spremembe so vidne pri Orfejevem telesu, pa tudi manjši pes, tak kot je na Tizianovi Urbinski Veneri iz leta 1534, je bil dodan pozneje – z njim je umetnik preslikal eno od ptic. Da bi do tovrstnih sprememb prišlo pri kopiji nekega dela, bi bilo zelo nenavadno, piše Art Daily.

Slikanje je tekoče in samozavestno, mehko obravnavani toni telesa in rdeča draperija pa so tipično Tizianovi. Zato strokovnjaki menijo, da gre za prvo verzijo slike z omenjenim motivom. Po pisanju spletnega portala je namreč obstajala še različica z Dunaja, ki pa je bila izgubljena v drugi svetovni vojni, poleg tega obstaja različica, ki je pripisana Padovaninu in je danes v muzeju Prado. Vendar pa ta nima takšne energije kot druga pozna Tizianova dela, pri katerih je vidno sodelovanje njegove delavnice.

Tizian nemara sodeloval na začetku in koncu ustvarjanja slike
Po besedah konservatorke Alice Tate-Harte ne gre za Tizianovo najboljše delo, a je zagotovo ena najzanimivejših slik, s katerimi se je ukvarjala. "Vprašanje avtorstva je zelo zapleteno, a če upoštevamo tehnične in zgodovinske dokaze, jo lahko pripišemo vsaj Tizianovi delavnici, kjer je bil proces dela sicer res takšen, da je mojster verjetno naredil le pripravljalne risbe in na koncu dodal nekaj zaključnih potez. Zdaj pa se morajo poznavalci Tizianovega opusa izreči glede slike," je dodala konservatorka.