Med nedavnimi konservatorsko-restavratorskimi posegi so se zato strokovnjaki dresdenske slikarske galerije odločili, da očistijo pozneje dodane plasti barve in v spoštovanju Vermeerjeve osnovne kompozicije Kupida znova vključijo v delo. Podoba boga ljubezni – Vermeer ga je naslikal kot svetlolasega golega dečka z lokom v rokah – je kot slika v sliki krasil steno za protagonistko, zatopljeno v branje pisma. Enako sliko Kupida je najti na delu Dekle stoji ob virginalu, ki jo hranijo v Narodni galeriji v Londonu. Umetnostni zgodovinarji domnevajo, da je bila slika s Kupidom Vermeerjeva last. To se ujema tudi z inventarjem lastnine slikarjeve vdove iz leta 1676, ki omenja "Kupida".

Podobo Kupida so na upodobitvi dekleta, ki bere pismo znamenitega mojstra nizozemske zlate dobe z rentgenom odkrili že pred 40 leti. Vendar pa je stroka preslikavo pripisovala Vermeerjevi roki, pravi konservatorka iz dresdenske Slikarske galerije starih mojstrov, Uta Neidhardt. Ko so ugotovili, da je bila podoba Kupida preslikana pozneje, več desetletij po Vermeerjevi smrti, so se restavratorji odločili, da odstranijo poznejšo preslikavo in Kupida vključijo v kompozicijo, poroča portal Art Newspaper.

Uta Neidhardt pravi, da so na površini izvirne lazure našli celo nekaj umazanije, kar dokazuje, da je bila slika desetletja v izvornem stanju. Prav tako je bila preslikava rahlo temnejšega odtenka od barve, ki jo je za ozadje uporabil Vermeer, saj je skušal poznejši slikar na ta način ujeti nekoliko potemnjeni ton originala. "To je najrazburljivejše odkritje moje kariere. Gre za povsem drugačno sliko," pravi.

Vermeer je pogosto v svoja dela vključeval takšne likovne citate in s tem dopolnjeval pomen upodobitve. Podoba Kupida tako namiguje na ljubezenski kontekst žanrskega prizora, ki se odvija pred nami. Po besedah restavratorke tako gledalec ob opazovanju slike pred restavratorskim posegom podobo doživi povsem drugače in spregleda poudarek v ozadju.

Ko so leta 2017 začeli restavratorska dela, je bila slika sicer v razmeroma dobrem stanju. Težavo je predstavljal predvsem lazurni premaz, ki je z leti potemnel, zaradi česar so hladni toni slike porumeneli. Restavrator Christoph Schölzel je zato začel prav s tem. Naknadne rentgenske analize so opravili v sodelovanju z Rijskmuseumom v Amsterdamu in tedaj se je pokazalo, da je preslikava precej mlajšega datuma od same slike.

Mojster izredne natančnosti
Johannes Vermeer (1632–1675) je naslikal delo med letoma 1657 in 1659. Slika, ki je v dresdenski zbirki od leta 1742, je le ena od komaj 35 slik, ki jih stroka brez dvoma pripisuje Vermeerju. Mojstrova tehnika je bila namreč izredno natančna in zamudna, zaradi česar je bil njegov opus že v času življenja številčno razmeroma skromen, zlasti če ga primerjamo z množico del, ki jih je za seboj pustil njegov v starejši sodobnik Rembrandt. Strokovnjaki domnevajo, da je Vermeerju uspelo na leto dokončati le po tri naročila.

Podoba Kupida je zdaj le delno vidna in sliko bodo razstavili prav takšno, v deloma restavriranem stanju. V Slikarski galeriji starih mojstrov bo na ogled od 8. maja do 16. junija. V Dresdnu sicer hranijo še eno Vemeerjevo delo – Zvodnico iz leta 1656 so restavrirali med letoma 2002 in 2004.