Gre za prvo samostojno predstavitev mariborskega slikarja Matije Bobičića v rodnem mestu po šestih letih. Od zadnje večje razstave je razvil povsem nov slikarski jezik in motiviko ter prodrl na mednarodni, predvsem ameriški trg sodobne umetnosti.

Bobičić je za tokratno postavitev pripravil novo serijo osmih slik večjega formata, ki predstavljajo povzetek njegovega ustvarjanja v zadnjih letih, saj so na enem mestu zbrane vse različice figur, ki jih je razvijal že v preteklih serijah.

"Figure so zasnovane na podlagi treh izhodišč. Najprej sta to Frankensteinova pošast oziroma kiborg, dva arhetipa v žanrih znanstvene fantastike in grozljivke – telo prve je sestavljeno iz organskega materiala, drugi je kombinacija organskega in mehanskega. Drugo izhodišče je okvir zgodnjih 90. let preteklega stoletja, čas umetnikovega odraščanja in formiranja, tako osebnostno kot likovno. Tretje je trenutek v času, ko je pandemija razgalila in zaostrila nekatere navade, ki smo jih imeli za samoumevne," je zapisal kustos Jure Kirbiš.

Po poteh vse večje amerikanizacije
Frankensteinova pošast in kiborg izhajata iz družbe na prehodu v novo obdobje in poosebljata strah pred spremembami, ki jih ta prehod prinaša. Bobičić tovrstne znanstvenofantastične arhetipe uporablja tako, da nagovori začetke vdora ameriške kulture v naše okolje po padcu železne zavese in končno trenutek zlitosti z zahodno popularno monokulturo, kakor svet dojemamo danes. Umetnik pa je sestavne dele svojih hibridnih figur vzel iz časa svojega zgodnjega otroštva, in sicer iz animiranih filmov, ki so v ZDA nastali v 80. letih preteklega stoletja in so desetletje pozneje prišli tudi k nam.

Začetne poteze s prerisovanjem junakov iz risank
Prav tako način upodobitve korenini v umetnikovih otroških letih. Po zgodnjem slikarskem obdobju, ko je bil zapisan pretežno abstraktni likovni govorici z odmevi poznega modernizma in neoekspresionistične figuralike (med zgledi je mogoče prepoznati Jeana Dubuffeta, Jean-Michela Basquiata in Francisa Bacona), se je Bobičić v zadnjem obdobju izrazno popolnoma preoblikoval. Umetnika pa je vračanje k motivom iz mladosti spomnilo na svoje otroške začetke, ko se je skozi podobo prvič začel izražati prav s prerisovanjem junakov iz risank.

Ob opazovanju ustvarjanja otrok v okviru svojega pedagoškega dela se je nato znova navdušil nad neobremenjenostjo in svobodo otroške likovne govorice. "Tako Bobičićeve slike danes prežema otroška zvedavost, figure so ploskovite, obrobljene s konturo, slikarska površina je sestavljena iz barvnih ploskev v intenzivnih, kontrastnih barvah. Figure dajejo vtis, da so ogromne, ne glede na velikost platen. Ta efekt umetnik doseže tako, da figure potisne skoraj do roba slikarske površine," je še zapisal kustos.

Matija Bobičić (1987) je diplomiral iz likovne pedagogike na mariborski pedagoški fakulteti pod mentorstvom slikarjev Ludvika Pandurja in Ota Rimeleta. V zadnjih letih je z objavami na Instagramu dosegel precejšnjo prepoznavnost, ki mu je odprla vrata na mednarodni umetnostni trg. Do danes se je predstavil na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in okolici ter v ZDA in Kanadi.

Razstava Popolni organizmi je v UGM Studiu na ogled do 4. marca.