Dela so povezana z naslovom Eho|NLB sodobna umetnostna zbirka v dialogu, gre pa tako za umetnine iz starejše slovenske zbirke NLB kot tiste, ki jih je NLB odkupila na novo iz celotne regije nekdanje Jugoslavije. Namen nove galerije je prav povezovanje regije in medkulturni dialog. Razstavo odpirajo v četrtek in bo na ogled do 8. februarja 2026.

Muza je domovanje našla v secesijski stavbi na Čopovi ulici v Ljubljani, v kateri že od leta 1905 domuje bančna poslovalnica.

Soavtorji prve razstave v galeriji Muza so kustosinja umetniške zbirke NLB-ja Meta Kordiš, predsednik umetnostnega sveta NLB-ja Tevž Logar in članica umetnostnega sveta NLB-ja Mira Gakjina iz Severne Makedonije. Po besedah Mete Kordiš ima umetniška zbirka NLB-ja oziroma njeno nastajanje dolgo brado, vse od predhodnic NLB-ja, v zadnjih letih pa je bila zasnovana nova vizijo razvoja umetniške zbirke z željo, da dobi nove prostore, javno dostopna in osredinjena na vse trge, kjer je skupina NLB prisotna. Zbiranje, odbiranje in snovanje koncepta umetniške zbirke, ki je usmerjena v novo umetniško produkcijo, je bilo poverjeno izključno stroki, dodaja.

Zbirka kot odraz duha trenutnega časa
Premik umetniške zbirke NLB-ja v regijo je po Logarjevih besedah logično nadaljevanje razvoja umetnostne zbirke. Pri novem odkupu so se namerno odločili za mlajše generacije umetnikov, kar pomeni podporo njihovemu delu, s tem pa so tudi sledili želji, da zbirke odraža duh trenutnega časa. Razstava Eho je po njegovem mnenju spoj dveh entitet znotraj zbirke in hkrati odprt model, ki omogoča sodelovanje z različnimi ustanovami ter dopolnitev z založniškimi projekti in rezidencami umetnikov.

Muza kot prostor za izmenjavo, raziskovanje in dialog
Gakjina meni, da je Muza pionirski podvig v celotni regiji z vidika razvoja korporativnih umetniških zbirk, ki hkrati omogoča tudi prostor za izmenjavo, raziskovanje in dialog. Tudi sama razstava Eho po njenih besedah prinaša dialog med staro in novo zbirko ter omogoča, da "prepoznamo nasledstvo, ki ga nosimo v sebi in s seboj". Dodala je, da stara zbirka prihaja iz enega od najburnejših obdobij umetnostne zgodovine, nova pa odraža realnost sodobnega časa, vojne, ekološke katastrofe in globoke družbene spremembe. Vse te teme dela na razstavi v različnih medijih nagovarjajo iz različnih zornih kotov in omogočajo prostor za kritično refleksijo.

Krajina, Skupnost in Identiteta
Razstava temelji na treh sklopih, poimenovanih Krajina, Skupnost in Identiteta. Ti se med seboj prepletajo, vsak od njih pa se nanaša na eno od ključnih dilem, s katerim se danes spoprijemata tako regija kot celoten svet. Sklop Identiteta je osredinjen na odnos do sebe, do lastnega jaza, Skupnost raziskuje odnos do drugih, občutek pripadnosti in potrebno po skupnem delovanju, Krajina pa se posveča odnosu do okolice in strahu do hitrih in nepovratnih sprememb, tako ekoloških kot družbenih. Prav prek dialoga med preteklostjo in sedanjostjo razstava dopušča prostor za lastno interpretacijo in razmislek, pravi Gakjina.

Sorodna novica Nova zbirka NLB-ja: "Ni prvič, da Ljubljana prispeva k razvoju umetniškega prizorišča v regiji"

Kultura kot vsako ogledalo družbi
Predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak je ob predstavitvi razstave dejal, namerava NLB vsako leto nameniti 100.000 evrov za odkup del z območja nekdanje skupne države, v prihodnosti pa nameravajo dodati še Albanijo. Po besedah Brodnjaka ni suverenega naroda brez lastne kulturne identitete, prav tako se v NLB-ju zavedajo pomena kulture, ki je "vsakokratno ogledalo družbi in je tista, ki poziva ter opozarja na anomalije v družbi". Prepričan je, da bo galerija Muza v prihodnjih desetletjih pomenila enega najrelevantnejših presekov sodobne vizualne umetnosti "tega časa in prostora, v katerem živimo, bivamo, ustvarjamo in poslujemo".

Po besedah direktorja NLB-ja Muze Matka Mioča je po prenovi stavbe, ki je delo arhitekturnega biroja scapelab, nastala sodobna galerija. Poudaril je tri ključne elemente nove galerije: svetlobni strop, ki omogoča prilagajanje umetniškim delom in ne nasprotno, to velja tudi za tla v nevtralni sivi barvi ter zaprte galerijske stene za nekdanjimi številnimi okni stavbe. Ta bo mogoče tudi odpreti, če bo narava razstave zahtevala naravno svetlobo.