Newyorške trgovine so zaradi pandemije covida-19 zaprle vrata, njihova pročelja pa so postala "povabilo" umetnikom. Tako misli kustosinja Marie Flageul iz Newyorškega muzeja ulične umetnosti (MoSA).

Renesansa grafitov
"Če zdaj ne slikaš, ne vem, kaj delaš. Nikoli ni bilo takšnega časa," pa je dogajanje pokomentiral umetnik Saynosleep, eden izmed teh, ki grafitirajo od junija zaprte trgovine. Porast je poimenoval kot "renesanso grafitov".

Svet umetnosti je grafite začel obravnavati v 80. letih preteklega stoletja, ko so se pojavili v galerijah. Ekspresivna ulična umetnost je nato na začetku novega tisočletja prešla iz nelegalnih v legalne prostore.

Od marca dalje razcvet doživljajo prav nelegalni grafiti, ki se podivjano širijo. "Vsi se hočejo izraziti. Ljudem je dolgčas. Potrebujejo neko zaposlitev," je prepričan Saynosleep, ki je med novimi uličnimi umetniki med drugim opazil 60-letnico.

Poseben porast grafitov je bil opazen v maju, ko se je razmahnilo gibanje Življenja temnopoltih štejejo (Black Lives Matter). V sklopu najbolj množičnih protestov proti rasizmu in nasilju v policijskih vrstah so mnogi popisovali stavbe s slogani in zahtevami in to nadaljujejo do danes.

Cuomo jih vidi kot dodaten znak propada
Za Marie Flageul umetniki z grafiti izražajo, da so v letu praznih ulic in brez druženja še vedno tu. Njihovi ustvarjalnosti pa ni naklonjen guverner države New York Andrew Cuomo, ki pravi, da so grafiti poleg povečanja števila umorov in streljanj "dodaten znak propada".

Cuomo je za grafite posredno okrivil župana Billa de Blasia, kritiki pa so jezni, ker so mestne oblasti ukinile program odstranjevanja grafitov, ki jih je leta 2019 odstranil na skoraj 15.000 mestih. Za kritike so grafiti bolj kot umetnost znak vandalizma in jih spominjajo na temačne dni 70. in 80. let 20. stoletja, ko je bil New York reven ter poln zločinov.