Umrl je Frank Auerbach, britanski umetnik nemškega rodu, ki je bil v svoji sedemdesetletni karieri znan po svojih neobičajnih portretih in uličnih prizorih. Ustvarjal je v Camdnu na severu Londona, kjer je 50 let najemal isti studio. Znan je bil tudi po edinstvenem načinu ustvarjanja svojih del, saj je pogosto odstranjeval barvo s slik, s katerimi ni bil zadovoljen, in tako začenjal znova in znova, dokler ni bilo končano delo nakopičeno z barvo in se je komaj še obdržalo na papirju. Auerbach je bil znan tudi po tem, da je na dražbah kdaj kupil svoje lastno delo, ker se mu je preprosto zazdelo, da je ničvredno, po nakupu pa ga je uničil.

Sorodna novica Umetnost uničevanja umetnosti ali spomenik kreativni polomiji

Guardian poroča, da je Auerbach nekoč ocenil, da 95 odstotkov njegove barve konča v košu za smeti. "Poskušam najti nov način, kako nekaj izraziti," je nekoč dejal za britansko medijsko hišo. "Zato vadim vse druge načine, dokler se ne presenetim z nečim, o čemer prej nisem razmišljal." Muzej Tate v Londonu je ob razstavi njegovih del nekoč napisal, da se uvrščajo med dela, ki so "resnično pomembna v svoji človečnosti, pogumu, razpoloženju in iskrenosti". Uvrstili so ga ob bok Leona Kossoffa, Michaela Andrewsa, Francisa Bacona in Luciana Freuda ter ga označili za junaka britanske moderne umetnosti.

Ključen vpliv nanj je bila vojna in dokumentacija kolektivne travme
Auerbach se je rodil leta 1931 v Berlinu v Nemčiji, v Veliko Britanijo pa je prispel osem let pozneje pod sponzorstvom Antonia in Iris Origo. Njegov oče, inženirski patentni zastopnik, in mati, ki se je izšolala za umetnico, sta bila umorjena v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Zaradi sponzorstva je v Kentu obiskoval napreden internat za judovske begunske otroke, kjer je pokazal svoj talent za umetnost in dramo.

Sorodna novica "Človeško, vse preveč človeško" v galeriji Tate

Leta 1947 je Auerbach postal naturaliziran britanski državljan in leto pozneje začel formalno usposabljanje v Londonu, kjer je študij nadaljeval na Royal College of Art. Auerbach se je pogosto družil z umetniki iz londonskega Soha, med katerimi sta bila tudi Francis Bacon in Lucian Freud, s katerimi je delil tudi umetniški slog in druge interese. Leta 1956 je Auerbach v londonski galeriji Beaux Arts dobil svojo prvo samostojno razstavo. Nekateri obiskovalci niso bili navdušeni nad njegovim pretiranim nanosom barve, vendar je našel oboževalca v kritiku Davidu Sylvestru, ki je razstavo označil za "najrazburljivejšo in impresivno prvo samostojno razstavo angleškega slikarja po Francisu Baconu leta 1949".

Po letih finančnih težav se je Auerbachu pozneje življenje izboljšalo. Leta 1978 je bila v londonski galeriji Hayward Gallery predstavljena njegova velika retrospektiva. Leta 1986 je zastopal Veliko Britanijo na beneškem bienalu in si z nemškim umetnikom Sigmarjem Polkejem delil nagrado zlati lev. Auerbach se je do konca življenja ukvarjal s slikarstvom in poučevanjem.