Izvirala je iz znamenite blejske gostinske in hotelirske rodbine. Kot je nekoč povedala sama, je umetniško žilico podedovala po materi, hčerki Irme Polak, slovite slovenske operne pevke v Zagrebu.

Melita Vovk se je rodila 14. junija 1928, študirala je na Akademiji za uporabno umetnost v Ljubljani ter med letoma 1951 in 1953 nadaljevala na specialki za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu, kjer je opravila tri semestre. Diplomirala je leta 1972 pri profesorju Riku Debenjaku.

S še nekaj drugimi slikarji je leta 1953 ustanovila Grupo 53, ki so jo sestavljali še Milan Berbuč, Mire Cetin, France Peršin, Marko Šuštaršič ter Marjan in Drago Tršar. Poučevala je na nižji gimnaziji na Bledu, bila je višja strokovna sodelavka za scenografijo na Akademiji za igralsko umetnost. Do upokojitve v letu 1984 je delovala tudi kot svobodna umetnica.

Humorna naravnanost ilustracij
Njeno temeljno izrazilo je bila risba – sprva čista, realistična, obrisna risba, ki jo je sčasoma s skiciozno potezo dopolnjevala z značilnimi karikiranimi detajli in tako dosegla specifično humorno naravnanost predvsem ilustratorskega dela. Posvečala se je tudi scenografiji in kostumografiji ter sodelovala pri več kot 50 predstavah za gledališče.

Tako pri delu za mlade in odrasle kot v osnutkih za sceno in kostume se je z bogato likovno ustvarjalno domišljijo in poglobljenim razumevanjem vživljala v literarne predloge. Portretirala je ob kongresih PEN-a na Bledu, srečala se je s Samuelom Beckettom in Arthurjem Millerjem.

Slavni "modeli", potopisi in spominski zapiski
Narisala je tudi veliko slavnih obrazov, s katerimi se je družila: od Božidarja Jakca in Lili Novy do Heinricha Bölla in Josepha Beuysa. Prepotovala je domala vso Evropo in napisala tudi več duhovitih potopisov, ki jih je opremila z lastnimi risbami. Med njenimi deli najdemo še strokovne članke in spominske zapiske.

Bila je častna občanka Občine Bled, in kot so ob njenem slovesu zapisali na občini, se za vsako njeno sliko, portretom ali ilustracijo skriva namig za zanimiv roman o njenih potovanjih in iskanju obraza umetnosti. Melito Vovk so široka razgledanost, živo zanimanje za družbena dogajanja in vsebino medčloveških odnosov z njej lastno človečnostjo, smislom za humor in blago ironijo ter kritičnostjo vodili pri likovnem in publicističnem delu, so še zapisali na občini.

Melita Vovk se je leta 1957 poročila s književnikom Bojanom Štihom in tudi njuna hči Ejti Štih je slikarka. Od leta 1979 do njegove smrti v letu 1984 pa je bila poročena z nizozemskim slikarjem Roelofom Frankotom.