Umetniška vodja kolonije Tina Konec je letos k sodelovanju povabila šest umetnikov: Gašperja Capudra, Janjo Kosi, Nino Koželj, Nika Erika Neubauerja, Tejko Pezdirc in Valerie Wolf Gang. na fotografiji z organizaorkama Jernejo Ristič Levart in Zalo Brglez. Foto: Nik Erik Neubauer
Umetniška vodja kolonije Tina Konec je letos k sodelovanju povabila šest umetnikov: Gašperja Capudra, Janjo Kosi, Nino Koželj, Nika Erika Neubauerja, Tejko Pezdirc in Valerie Wolf Gang. na fotografiji z organizaorkama Jernejo Ristič Levart in Zalo Brglez. Foto: Nik Erik Neubauer

Na tretji Likovni koloniji na Trebniku je letos ustvarjalo šest umetnikov – umetniška vodja kolonije Tina Konec je k sodelovanju povabila Gašperja Capudra, Janjo Kosi, Nino Koželj, Nika Erika Neubauerja, Tejko Pezdirc in Valerie Wolf Gang. Ti so pet dni bivali na dvorcu Trebnik in v tem času ustvarili dela, ki jih zdaj predstavljajo na sklepni razstavi. Po četrtkovem odprtju, ki ga je pospremil koncert Janeza Dovča, bo postavitev na ogled do 23. oktobra.

Kolonija sledi več ciljem – namenjena je umetnikom mlajše in srednje generacije, z izborom pa želi predstaviti raznolike umetniške pristope. Letos so tako na ogled slikarska in fotografska dela, skulpture, videodelo in razni objekti, s katerimi obravnavajo aktualne družbene teme – raziskujejo kompleksna vprašanja, kot je vpliv tehnologije na posameznika in družbo, premišljujejo o prostorskih in telesnih razsežnosti in podobno. Kot rdeča nit pa ustvarjanje sodelujočih povezuje navdih, ki so ga našli v lokalnem okolju Slovenskih Konjic in Žičke kartuzije.

Bistvo je torej povezovanje z lokalnim prostorom in prebivalci. Likovna kolonija je nastala na pobudo župana Slovenskih Konjic Darka Ratajca, ki je želel pripeljati sodobno umetnost v občino Slovenske Konjice, organizira pa jo Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice. Umetnike so med bivanjem na dvorcu Trebnik letos obiskali tudi konjiški gimnazijci, prav tako naključni mimoidoči, saj so med kolonijo vrata ustvarjalnega prostora odprta vsem. Obiskovalci so imeli ob tem priložnost, da se seznanijo z različnimi sodobnimi umetniškimi pristopi in pogledi. Ključna ideja je torej povezovanje različnih skupin na različnih ravneh – umetnikov, domačinov in samega prostora ter s tem povezano lokalnemu prebivalstvu približati sodobno umetnost, ki je marsikomu tuja.

Janja Kosi: Kdo je tu doma? Foto: Domen Hohler
Janja Kosi: Kdo je tu doma? Foto: Domen Hohler

Zanimivo je samo razstavišče Žičke kartuzije, ki je po prenovi drugič namenjeno prizorišču razstave sodobne umetnosti. Poseben izziv in čar predstavlja namreč prav nekonvencionalni prostor razstavnega prostora, ki narekuje drugačne rešitve ali izvedbe umetniških del. Kot je v spremljevalnem katalogu zapisala Tina Konec, je sklepna razstava v Žički kartuziji preplet tradicije in sodobne umetnosti ter obiskovalcem ponuja priložnost, da skozi umetniška dela odkrijejo nove perspektive in premislijo svoj odnos do prostora, telesa, tehnologije in skupnosti.