Prenova hiše, v kateri je dolga leta živela družina Josipa Pelikana, se je začela leta 2020. Cilj obsežnega, več let trajajočega projekta je celovit in osmišljen muzejsko-kulturni kompleks, utemeljen na Pelikanovi fotografski dediščini, so sporočili iz Muzeja novejše zgodovine Celje, pod okriljem katerega deluje Fotoatelje in galerija Pelikan.

Sorodna novica Fotohiša Pelikan bo muzejsko-kulturni kompleks, utemeljen na Pelikanovi dediščini

Več prostorov do osveženega videza
Obnovo je med drugim doživel stekleni atelje s konca 19. stoletja, ki velja za edini tovrstni primer ohranjene kulturne in tehniške dediščine v Sloveniji ter enega redkih v Evropi. V projekt je bila vključena tudi obnova t. i. električnega fotografskega studia kot Pelikanovega stanovanja ter kletnih in podstrešnih prostorov. Obiskovalcem je tako omogočen sprehod skozi zgodovino in dediščino fotografije od konca 19. stoletja do danes v povsem avtentičnem okolju. Prav tako pa je med obiskom mogoče spoznati meščansko bivalno kulturo prve polovice minulega stoletja.

Tako dediščina kot sodobna fotografija
Fotografska galerija Božena je torej zaživela v okviru obnove kletnih prostorov, svoja vrata pa je odprla konec oktobra. Razstavni prostor je namenjen tako predstavitvi fotografske dediščine kot sodobne fotografske ustvarjalnosti in umetnosti, z njo pa Celje pridobiva nove razstavne prostore za promocijo fotografske kreativnosti, tako tuje kot domače, so zapisali v muzeju. Fotohiša Pelikan ni zamišljena zgolj kot muzej kulturne in tehniške dediščine, temveč tudi kot kulturno-umetniško in izobraževalno središče, v katerem si dediščina in zgodovina podajata roko z novimi kulturnimi vzorci in umetniškimi praksami, so še izpostavili v celjskem muzeju.

Prva občasna razstava s pomenljivim naslovom
Kot prva razstava je na ogled fotografska postavitev z naslovom Lepota je ženskega imena, ki predstavlja izbor portretnih, promenadnih in drugih fotografij Josipa Pelikana, na katerih so upodobljene ženske, sicer njegov pogost in priljubljen motiv. Avtorji razstave so Tonček Kregar, Helena Vogelsang in Egon Horvat. "Čeravno črno-bele fotografije, posnete predvsem v obdobju med obema vojnama, prikazujejo žensko v vsej njeni barvitosti. Kot odsev dobe, v kateri so nastale, in kot simbol njene brezčasne lepote," so še zapisali v muzeju.

Pred tremi leti so v Celju praznovali 120-letnico steklenega ateljeja in stanovanjske družinske hiše Pelikan – Lenz, pa tudi 100. obletnico prihoda Pelikana v to mesto. Celjski fotograf Johann Martin Lenz je dal leta 1899 zgraditi stanovanjsko hišo s prizidkom – fotografskim ateljejem oziroma steklenim salonom, kar je po njegovi smrti leta 1919 najprej najel, nato pa kupil Pelikan.

Obe Pelikanovi hčeri zapisani fotografiji
Leta 1885 v Trbižu rojeni Pelikan, sicer čeških korenin, je v Celje prišel iz Idrije. Kot je ob praznovanju jubileja za STA povedala višja muzejska sodelavka Helena Vogelsang, Pelikan ni bil le portretni fotograf, temveč se je ukvarjal tudi z dokumentarno, industrijsko in arhitekturno fotografijo, predvsem pa je bil kronist mesta Celje in velikega dela okolice.

Sorodna novica V Celju odkrili kip fotografa Josipa Pelikana

Svoje fotografsko poslanstvo v Celju je začel v steklenem ateljeju. Tovrstni delovni prostor je bil za tedanji čas zelo uporaben, saj je omogočal, da je mojster fotografiral v vsakem vremenu in s čim več naravne svetlobe, saj to še ni bil čas elektrike in posledično luči in reflektorjev. Umrl je leta 1977 v Celju.

Celjska občina je maja 2019 v upravljanje omenjenemu celjskemu muzeju predala tudi Pelikanovo hišo, v kateri je po njegovi smrti živela in ustvarjala njegova mlajša hči Božena. Josip Pelikan je sicer imel dve hčeri in obe sta se prav tako ukvarjali s fotografijo.