V Galeriji Jakopič bodo konec marca na ogled postavili približno sto del francoskega fotografa slovenskega rodu Klavdija Slubana. Pregledna razstava z naslovom Nekje drugje Tukaj bo predstavila tako Slubanova znana dela kot tista, ki jih lahko vidimo redko. Popeljala bo po vseh obdobjih fotografove kariere. Fotografije bodo razvrščene v poetičen estetsko-kontemplativen tok, ki ga je kuratorka razstave Marija Skočir zasnovala v dialogu z avtorjem. Ob razstavi bo izšla obsežna monografija, vsa razstavljena dela pa bo fotograf ob koncu projekta podaril zbirki MGML-a.

Konec septembra bo sledila razstava z delovnim naslovom Dokument/iranje, namenjena pa je sestavljanju in predstavitvi fotografskega zapisa obdobja od marca 2020 do aprila 2022, zaznamovanega s pandemijo covida-19 ter s protesti v Ljubljani in drugih krajih po Sloveniji. Kuratorja razstave, kustosinja MGML-a Julija Hoda in fotograf Metod Blejec, se bosta s številnimi sodelavci osredotočila na pomen fotografije za dokumentiranje in vrednotenje družbenih dogodkov v navedenem obdobju. V projektu bodo sodelovali fotografi različnih generacij, ki so redno spremljali dogajanje in tako zasnovali vsak svoj obsežen avtorski opus. Izbrane predstavljene fotografije bodo vključene tudi v katalog.

V Mestni galeriji Ljubljana lahko še do 11. februarja ujamete skupinsko razstavo So-obstoj, na kateri o civilizaciji in okolju razmišljajo Boris Beja, Maja Smrekar, Urša Vidic in Miha Godec. Konec februarja pa bodo odprli razstavo akademskega slikarja in režiserja Roberta Černelča, ki v svojem umetniškem delovanju združuje medij slikarstva, videoumetnosti in medij filmskega ustvarjanja. Svoje delovanje širi tudi na področja videoumetnosti, scenografije in scenaristike.

Maja bodo s pregledno razstavo predstavili Mladena Stropnika, ki bo svoje delo postavil v dialog z ustvarjanjem Scotta Lawrencea, Alice Conitz in Viktorja Bernika. Razstava bo zajela ključne Stropnikove projekte od leta 2000 dalje in vse do njegove najnovejše produkcije.
Septembra bodo odprli skupinsko kiparsko razstavo Različnosti, ki bo združila dela Tee Curk Sorta, Tejke Pezdirc, Natalije R. Crnčec, Marka A. Kovačiča, Zorana Srdiča Janežiča, Boruta Korošca, Kristine Rutar in Boštjana Perovška. Kot so zapisali ob razstavi, želijo s to predstaviti materialne različnosti sodobnega slovenskega kiparstva. Izbrane umetnice in umetniki sodijo v vrh slovenske umetnosti, predvsem kiparstva, ki ga razumejo kot dinamično in aktivno postavitev z možnostmi interpretacije.

Od leta se bodo decembra poslovili z deli Tomaža Furlana, ki deluje v polju videa, performansa, kiparstva, instalacij in knjige umetnika. V slovenskem in mednarodnem umetniškem prostoru se je uveljavil kot avtor, ki na satiričen način razkriva vedenjske vzorce človeka, izhajajoče iz posameznikove ujetosti v rutino in vlogo njegovega telesa v sodobni družbi. Pregledna razstava bo zajela ključne avtorjeve projekte, ki nastajajo od 90. let preteklega stoletja pa vse do njegove najnovejše produkcije.

V Galeriji Vžigalica bodo v sodelovanju z umetnikom, aktivistom in podjetnikom Miho Artnakom pripravili razstavo Last. Ta se bo v času malikovanja zasebnega lastništva usmerila v preoblikovanje našega razumevanja pojma lastnine z inovativnim konceptom nemožnosti lastništva. Razstavo bodo odprli februarja.

V Vžigalici bodo že osmo leto pripravili tudi razstavni cikel Ljubljana se klanja Sloveniji, ki bo tokrat posvečena umetniškemu prizorišču Zasavja, ter razkrili umetniški potencial in kulturne vplive tamkajšnjih revirjev.

Svetlobna gverila na temo Transformacije
Letos bo polnoletnost dočakal festival Svetlobna gverila, ki bo potekal od konca maja do začetka septembra v koprodukciji s skupino Strip Core. Osrednja tema festivala bo Transformacija, v sklopu katere želijo raziskovati različne vidike svetlobne percepcije in transformacije. Poleg osrednje razstave v Galeriji Vžigalica pripravljajo še serijo postavitev na zunanjih površinah v njeni neposredni okolici, pa tudi drugje po Ljubljani.

Za november napovedujejo razstavo newyorškega umetnika Johna Feknerja, enega od pionirjev ulične umetnosti iz 70. let preteklega stoletja. Umetnikove korenine namreč segajo v Ljubljano, celo zelo blizu Galerije Vžigalica, v kateri se želi na stara leta predstaviti. Gre za drugo generacijo slovenske diaspore. Za Feknerja kot umetnika so koncepti spomina, zaznave in preoblikovanja ostali integralni deli njegovih ustvarjalnih raziskav skozi vso kariero.