Obe ministrstvi še danes ne vidita interesa, da bi se to področje celovito, zakonsko in sistemsko uredilo, še dodaja Kosec, ki v želji, da bi odpravili anomalije na slovenskem umetniškem trgu, zaganja dve zasebni agenciji. ARTSTAR je agencija za certificiranje in cenitev umetnin, ARTINDEX pa bo raziskovala umetniški trg in ponujala dostop do cen del slovenskih umetnikov.

Z lestvico 100 najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov
Po njihovih ocenah in analizah zajemata črni in sivi trg od 60 do 80 odstotkov celotnega trga. Ker so uvideli, da umetniškega trga ne bo mogoče urediti, če stvari ne bodo transparentne, se jim je porodila ideja o ustanovitvi agencije ARTINDEX, kjer bodo začeli objavljati dosežene prodajne cene del slovenskih umetnikov. S tem želijo trgu vrniti transparentnost, umetnike pa spodbuditi oziroma prisiliti, da bi za svoja dela izdajali račune. "Če nekdo ne bo imel računov, ne bo imel registriranih prodaj. Danes to sicer še nekako gre, a v roku dveh ali treh let bodo tudi zbiralci postali pozorni na to, koliko neki umetnik proda," pravi Kosec.

Kot je napovedal, želijo v nadaljevanju tudi vzpostaviti vsakoletno lestvico 100 najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov.

Druga velika težava slovenskega trga z umetninami so ponaredki, pravi. O teh kroži tudi veliko mitov. Sami se z njimi niso srečali velikokrat, saj poslujejo transparentno, so pa številne govorice, pa tudi primeri, ko je nekdo kupil ponaredek ter vzbudili nezaupanje med zbiralci. Tako je denimo danes prodaja neke impresionistične slike zelo dolgotrajen proces. Težavo pa po Koščevih besedah predstavljajo tudi cenilci, ki si marsikdaj niso enotni.

Na agenciji ARTSTAR bo deloval strokovni svet v sestavi Ferdinand Šerbelj, Aleksander Bassin, Milena Zlatar in Jurij Smole ter skupina strokovnjakov za umetnost ali materiale, vsi strokovnjaki pa bodo pri svojem delu samostojni in neodvisni.

Ustanovitev obeh agencij vidijo kot način reševanja tako problematike cenovne politike kot ponaredkov. Do leta 2025 želijo tako vzpostaviti mednarodno primerljiv umetniški trg, ki bo temeljil na transparentnosti, etičnosti, poštenosti in strokovnosti.

Kot je še povedal Kosec, pri drugih prodajnih galerijah že v preteklosti niso naleteli na pripravljenost za tovrstne projekte, saj vsaka deluje na svojem mikrotrgu, ima svoje stranke in svoje cene. Upa, da jih bodo sčasoma vendarle pritegnili k sodelovanju.

"Prek različnih davkov vzame država tudi do 56-odstotkov vrednosti umetniškega dela"
Njihov osnovni cilj je vzpostaviti trg del še živečih avtorjev, kjer je tudi največ sive ekonomije. Kot je poudaril, država s svojimi predpisi in slabimi zakoni akterje na umetniškem trgu sili v sivo in črno ekonomijo. Pri prodaji umetniškega dela država mlademu ali upokojenemu umetniku pri enem umetniškem delu prek splošnega 22-odstotnega davka na dodano vrednost, davkov, prispevkov in dohodnine vzame tudi do 56-odstotkov vrednosti umetniškega dela, potem si umetnik in galerist razdelita preostalih 44 odstotkov za vse svoje stroške, materiale in delo.

Zato največ sive ekonomije na trgu del še živečih avtorjev
Poleg tega imajo umetniki, ki jim država plačuje socialne prispevke kot socialni korektiv in ne kot nadomestilo za uspešno delo, nagrade in reference, definiran cenzus. Ko se umetnik z zaslužki od prodaje, posebnim projektom ali enkratno osvojeno finančno nagrado približa cenzusu, zaradi strahu pred izgubo statusa ne izdaja več računov.