Alessia Babrow je proti vatikanski pošti prejšnji mesec vložila tožbo: njen argument je, da Vatikan ni upošteval namena njenega dela in da se je okoristil z njeno ustvarjalnostjo. Zahteva odškodnino 130 tisoč evrov. Še preden je vložila tožbo, je po lastnih besedah skušala doseči sporazum z vatikansko pošto, a na njen dopis niso nikoli odgovorili.

"Nisem mogla verjeti. Iskreno sem mislila, da gre za šalo," je Babrow povedala za tiskovno agencijo Associated Press. "Šok je bil v tem, da od določenih ustanov preprosto ne pričakuješ določenih potez."

Vatikan ima v svojih zbirkah nekaj najslavnejših del svetovne umetnosti – in tudi dosledno terja spoštovanje avtorskih pravic, pa naj gre za reprodukcije Michelangelove mojstrovine Pieta ali pa del iz Sikstinske kapele. Tokrat pa je, obratno, mestna država obtožena kršenja tujih avtorskih pravic. Njihova pošta tožbe uradno ni želela komentirati, prav tako ni komentarja podal vatikanski urad za stike z javnostjo.

Pravniki, ki se ukvarjajo z intelektualno lastnino, pravijo, da primer dokazuje, da v Italiji ugled ulične umetnosti v slogu Banksyja narašča. Če bo tožnica uspešna, bo dokazala, da si tudi anonimni grafiti iz "gverilske umetnosti" zaslužijo zaščito pred nepooblaščeno uporabo korporacij – ali v tem primeru Cerkve.

Če je umetnina na javni površini, to ne pomeni, da je last vseh
Massimo Sterpi – njegova odvetniška pisarna je v preteklosti zastopala Banksyja – opozarja, da zakon o intelektualni lastnini ščiti umetnikove pravice tudi, če je bila umetnina ustvarjena na javni lastnini ali nezakonito na tuji zasebni lastnini. "V očeh zakona ni pomembno, ali je bilo umetniško delo ustvarjeno na papirju, platnu, mostu ali zidu," je pojasnil. "Kdor poskuša ulično umetnost komercializirati, ne da bi pred tem poskušal v dobri veri poiskati njenega avtorja in pridobiti dovoljenja za uporabo, to počne na lastno tveganje in odgovornost."

Umetnina, o kateri teče beseda, meri 35 centimetrov, nastala pa je po predlogi slavnega dela Heinricha Hofmanna, nemškega slikarja iz 19. stoletja. Na Kristusov trup je Babrow dodala svoj zaščitni znak: podobo človeškega srca s pripisom Just Use It (Kar uporabi ga) v slogu grafitov.

Umetniško sporočilo, ki ni vezano na eno samo vero
Gre za del večjega projekta z naslovom Just Use It, s katerim se umetnica ukvarja že od leta 2013. Podobna srca je "prilepila" že na Budo, Devico Marijo in na hindujskega boga Ganešo ter jih pustila na mostovih, stopniščih in stenah po celotnem Rimu. Ogromna različica krasi tudi enega od zidarskih odrov v mestu.

Umetničin koncept je "promocija inteligence in uma srca" na holističen, neobsojajoč način. Njen odvetnik Mauro Lanfranconi v tožbi argumentira, da je Vatikan z uporabo dela v namen promocije RKC-ja "nepopravljivo iznakazil" umetniško sporočilo dela – sporočilo, da univerzalna Resnica ne obstaja.

Alessia Babrow je podobo Kristusa ustvarila 19. februarja 2019. Tisto noč je po središču Rima izobesila približno ducat svojih umetniških plakatov, enega tudi na marmornati zid tik ob glavnem mostu, ki vodi v Vatikan. Na podobi sta v srcu vpisani tudi njeni inicialki. Za uporabo na znamkah je izvedela, ko jo je na to opozoril znan fotograf ulične umetnosti, ki je v hipu vedel, za čigavo delo gre.

"Kul" znamka, ki naj bi nagovorila mlade
Vodja vatikanskega numizmatičnega urada Massimo Olivieri je pred časom v pogovoru za blog Artslife.com povedal, da je podobo Kristusa opazil nekega dne med vožnjo z mopedom. Fotografiral jo je in jo sklenil uporabiti na velikonočni znamki, očitno z idejo, da bo tak motiv nagovoril mlajše filateliste. Po lastnih besedah ga je bilo sicer strah, da bodo njegovi nadrejeni nasprotovali uporabi urbane umetnosti v kontekstu velike noči. "A je bilo odobravanje takojšnje in enoglasno," je povedal.

Umetničin odvetnik je poslal priporočeno pismo in elektronsko pošto filatelističnemu in numizmatičnemu uradu; v dopisu je navedel Alessio Babrow kot avtorico dela. Nikoli niso dobili odgovora, da bi se lahko dogovorili o pogojih uporabe, zato je bila vložena tožba. "Verjela sem, da so ravnali v dobri veri, da so me v resnici iskali, kot smo lahko prebrali v časopisih," je komentirala. "Ampak očitno to ni bilo res, ker se ni nikoli nihče poskušal sestati z mano."

"To ni napad na Cerkev"
Umetnica poudarja, da tožba ni napad na Cerkev ali Vatikan – rada bi samo zavarovala svoje avtorske pravice in poskrbela, da se zaslužek od njenega dela ne bo stekal v namene, pri katerih ne bo imela nobene besede. Odvetniki pojasnjujejo, da Vatikana status suverene države ne bo zaščitil pred jurisdikcijo italijanskega sodišča, saj sta se komercialna dejavnost in domnevno oškodovanje zgodila v Italiji.