Nande Vidmar, Odaliska – Ležeča zenska, 1927. Foto: Zbirka GBJ
Nande Vidmar, Odaliska – Ležeča zenska, 1927. Foto: Zbirka GBJ

Strah pred razpadom in občutek nemoči sta se odražala tudi v umetnosti, ki se je v naslednjem desetletju korenito predrugačila. Tako kot v gospodarstvu in politiki se je tudi v kulturi in z njo vizualni umetnosti zgodil v 20. letih 20. stoletja velik preobrat. Ekspresionizem, ki je prevladoval v moderni umetnosti, je izgubil zagon in se umaknil novim umetniškim težnjam, ki so se slogovno in estetsko usmerile k "novemu realizmu". Ta je z resigniranim, objektivnim in tudi ironičnim izrazom ustrezal duhu časa.

Goran Milovanovič in Miha Colner bosta tudi gosta radijske oddaje Kulturni fokus: O obdobju vizualne umetnosti hladne predmetnosti in strmečih pogledov. Vabljeni k poslušanju danes ob 20.00 na Prvem.

Temu zgodovinskemu obdobju 20. in 30 let. 20. stoletja se z veliko razstavo posvečajo v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki – pod naslovom Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi (1925–1933) jo odpirajo danes ob 19.00, na ogled pa bo do 23. marca 2025. Razstava, ki sta jo kurirala kustos Miha Colner in direktor galerije Goran Milovanović, ponuja vpogled v likovno produkcijo prostora Srednje Evrope in širše med letoma 1925 in 1933.

Postavitev prinaša dela impresivnega izbora umetnikov iz širšega srednjeevropskega prostora, tako vidnejših ustvarjalcev, ki so ustvarjali na slovenskem prizorišču, kot so Maksim Sedej, Avgust Černigoj, Veno Pilon, France in Tone Kralj, Mara Kralj, Miha Maleš in Zoran Didek, do zvenečih tujih imen, kot na primer Otto Dix, George Grosz, Christian Schad in Ladislao De Gauss.

Razstavo odpirajo danes ob 19.00 in bo na ogled do 23. marca 2025. Foto: Arhiv GBJ
Razstavo odpirajo danes ob 19.00 in bo na ogled do 23. marca 2025. Foto: Arhiv GBJ

Vrnitev k redu
Dela pripovedujejo o umetnosti, ki je nastajala v času, ko je Srednja Evropa po koncu prve svetovne vojne in izkušnji španske gripe obtičala v obdobju burnih političnih, družbenih, ekonomskih in kulturnih preobratov. Med ljudi se je zakoreninil strah pred razpadom uveljavljene družbene pogodbe in občutje popolne nemoči, saj je postajalo jasno, da je sistem dolgoročno nevzdržen. Družbena situacija se je odrazila tudi v moderni umetnosti.

Tone Kralj, Lastna podoba z ženo, 1931. Foto: Zbirka GBJ
Tone Kralj, Lastna podoba z ženo, 1931. Foto: Zbirka GBJ

Obrat k izčiščenemu realizmu, klasicizmu in novi stvarnosti je tako v slikarstvu, kiparstvu, grafiki, fotografiji, kakor tudi grafičnem oblikovanju, arhitekturi in filmu, pomenil logično reakcijo na dogajanje v družbi, saj je odražal težnjo po “vrnitvi k redu“ in upanje, da se bo burna družbenopolitična in ekonomska situacija umirila. Nove realizme lahko beremo tudi kot angažirano gibanje, ki je v mnogih pogledih predvidelo prihodnjo radikalizacijo družbe, totalitarizme 30. let prejšnjega stoletja in nov svetovni spopad.

Razstava ponuja možnost za analiziranje takratnih družbenih procesov skozi umetnost. Osredotoča se na obrobne manifestacije nove stvarnosti in novih realizmov v Srednji Evropi in zlasti na nekatera manjša, a nič manj pomembna kulturna (urbana) središča, kot so Chemnitz, Halle, Gradec, Budimpešta, Brno, Sofija, Reka, Zagreb, Maribor in Ljubljana.

Kustosa sta razstavo razdelila v štiri tematske sklope, ki sledijo pomembnejšim premikom in pojavom obravnavanega obdobja. Prvi sklop predstavlja dela, ki se posvečajo spremembi v dojemanju umetnosti v 20. letih in uveljavljanju principa objektivnosti in distanciranosti. V drugem sklopu so na ogled dela, ki obravnavajo tehnološki napredek in modernizacije vsakdanjega življenja, kar je močno vplivalo na vizualno umetnost in kulturo. V tretjem sklopu je izpostavljena nestabilnost, ki so jo povzročali politična represija in socialna nepravičnost tega časa, kar je privedlo do vse bolj angažiranih oblik umetnosti. Četrti sklop pa osvetljuje družbeni vpliv množične kulture, ki se je dokaj hitro prevladala v vsakdanjem javnem diskurzu in prostoru in hkrati močno vplivala tudi na umetnost.

Umetniki, katerih dela vključuje razstava, so Emma Abram, Anna Bartoniek, Vladimir Becić, Giovanni Colacicchi, Stane Cuderman, Ivan Čargo, Avgust Černigoj, Tošo Dabac, Gyula Derkovits, Zoran Didek, Otto Dix, Petar Dobrović, Marianne Rennee Dufour, Cata Dujšin Riba, Conrad Felixmüller, Hans Finsler, Jaromír Funke, Jenő Gábor, Ladislao de Gauss, Pencho Georgie, Olaf Globočnik, Jože Gorjup, France Gorš, George Grosz, Božidar Jakac, Alexander Kanoldt, Imre Kinszki, Karlo Kocjanči, Gojmir Anton Kos, Ivan Kos, Tine Kos, France Kralj, Mara Kralj, Tone Kralj, Fran Krašovec, Stane Kregar, Jan Lauschmann, Marius Ledda, Gerda Leo, Peter Loboda, Miha Maleš, Ida Maly, Piero Marussig, France Mihelič, Jerolim Miše, Mario Moschi, Franjo Mosinge, Omer Mujadžić, Živorad Nastasijević, Dana Pajnič Oražem, József Pécsi, Gregor Perušek, Veno Pilon, Nikolaj Pirnat, Elda Piščanec, Oton Postružnik, Mira Pregelj, Ivo Režek, Nasta Rojc, Cagnaccio di San Pietro, Ekaterina Savova Nenova, Georg Schrimpf, Maksim Sedej, Janko Skerlep, Hinko Smrekar, Orlando Sora, Franjo Stiplovšek, Vladimir Štoviček, Zlatko Šulentić, Sava Šumanović, Đuro Tiljak, Ivana Tomljenović Meller, Marijan Trepše, Ante Trstenjak, Kiril Tsonev, Vladimir Varlaj, Drago Vidmar, Nande Vidmar, Géza Vörös, Eugen Wiškovský, Johannes Wohlfart, Gustav Wunderwald in Karl Yordanov.

Stane Cuderman, Ples v Kazini, 1930. Foto Tomaž Lunder. Zbirka Medobčinski muzej Kamnik
Stane Cuderman, Ples v Kazini, 1930. Foto Tomaž Lunder. Zbirka Medobčinski muzej Kamnik

Razstavo spremlja obsežna publikacija s poglobljenimi prispevki skupine strokovnjakov Mihe Colnerja, Gorana Milovanovića, Marijana Ruperta, Nataše Smolič in Jureta Mikuža.