Nekdanja direktorica Moderne galerije v Ljubljani Zdenka Badovinac je mesto direktorice MSU-ja v Zagrebu prevzela marca leta 2022, napovedala pa je, da bo na tem položaju ostala en mandat.

Kot so sporočili iz muzeja, ji je v letu in pol uspelo odpreti muzej novemu občinstvu, povečati zanimanje javnosti zanj in ga bolj povezati z lokalno in mednarodno skupnostjo.

Sorodna novica Očitki Zdenki Badovinac o vodenju MSU-ja. Direktorica: Program ne more nikoli biti povšeči vsem.

Zapolnila je prazen muzej
Kot je povedala, so jo ob prihodu v MSU pričakale prazne dvorane 15.000 kvadratnih metrov velikega muzeja. Njen cilj je bil, da jih zapolni. Tako je s kustosi organizirala sprva nepričakovano, a izjemno aktualno razstavo o vojni z naslovom Tužne pjesme rata.

Na vprašanje, ali bi zvezdniška imena pripeljala več obiskovalcev, je odgovorila, da se ji zdi pomembno imeti kakovosten mednarodni program. “Vizualna umetnost ni rock ali film, v katerem so zvezde prepoznavne širokim množicam. To je področje, ki je relativno nepopularno v smislu prepoznavnosti.” Ena največjih razstav v preteklem letu je bila slikarska razstava Seana Scullyja, ki je muzeju podaril 1,3 milijona evrov vredno sliko.

V prvem letu njenega delovanja so v muzeju za 51 odstotkov povečali lastne prihodke, skupno pa so imeli 40 odstotkov več prihodkov kot leta 2021.

Veliko sodelovanja tudi s Slovenijo
V njenem mandatu se je v muzeju zvrstila vrsta kakovostnih domačih in tujih razstav: že v prvih dveh mesecih mandata sta bili pod njenim okriljem na ogled razstavi slovenske umetniške skupine Irwin ter ruskih aktivistk Pussy Riot. Sledila je retrospektiva ene od najpomembnejših hrvaških umetnic Sanje Iveković, Zdenka Badovinac pa je to razstavo najprej kurirala za dunajski Kunsthalle.

Zdenka Badovinac se je v okviru MSU-ja veliko povezovala tudi s Slovenijo: poleg razstave skupine Irwin sta bili na ogled še razstava Jasmine Cibic ter skupni projekt Maje Smrekar in Jonasa Jorgensena !brute_force: Soft Resilience.

Sorodna novica Jasmina Cibic in Maja Smrekar kot del "feminističnega programa" Muzeja sodobne umetnosti Zagreb

Očitki, povezani z razstavo Sanje Iveković
Na Hrvaškem pa je naletela tudi na negativen odziv: med drugim so ji očitali, da je muzej razstavi priznane hrvaške umetnice odmeril največ denarja, na kar je direktorica odgovorila: "To bo prva retrospektiva umetnice, ki je takšno priznanje mnogo prej kot doma doživela v newyorški MoMI in v drugih svetovnih muzejih." Dodala je, da je nedopustno, da ta svetovno poznana hrvaška umetnica, pionirka feministične umetnosti v Jugoslaviji in borka proti pozabi tradicije antifašističnega boja z več kot 40-letnim stažem doma še ni imela retrospektive.

Pomen razstave je prepoznal župan Tomislav Tomašević. V ta namen je mestni oddelek za kulturo razstavi dodelil posebna sredstva, zato kljub očitkom denar ni šel iz običajnega letnega proračuna MSU-ja.

Muzej kot kulturni dom
Zdenka Badovinac je videla veliko vrednost v sodobnem modelu muzeja, ki s svojo široko paleto dejavnosti deluje na način kulturnega doma. V muzeju je tako redno potekal bogat filmski program, tradicionalno pa so se nadaljevali tudi poletni koncerti, lani so med drugim nastopile Pussy Riot ter Vlado Kreslin. Poleg rednih razstav so pripravljali tudi novo zbirko iz bogatega muzejskega arhiva.

Sorodna novica Zdenka Badovinac – po poti do nagrade Igorja Zabela na poti do novih izzivov

MSU del prestižnega združenja muzejev L'Internationale
Med številnimi spremembami, ki jih je sprožila, izstopa vnovično odprtje dragocene zbirke MSU-ja in njena predstavitev javnosti z dinamično postavitvijo z naslovom Zbirka kot glagol.

Ideja razstave Zbirka kot glagol je bila t. i. postavitev v trajanju. Na to postavitev se navezuje tudi ciklus Okidaći, ki umetnikom, društvom, zunanjim kustosom in skupnosti omogoča poseganje v zbirko s samostojnimi razstavami.

Pomembna dediščina njenega mandata je tudi vključitev MSU-ja v prestižno mednarodno združenje muzejev L'Internationale in projekt Museum of the Commons ob podpori sklada Kreativna Evropa, s čimer so po besedah direktorice dobili ne samo dobre partnerje, ampak tudi večjo prepoznavnost.

Od 1. oktobra bo Zdenko Badovinac kot vršilka dolžnosti direktorice nasledila dolgoletna kustosinja muzeja Vesna Meštrić, pred odhodom z mesta direktorice bo v sodelovanju z zaposlenimi v MSU-ju oblikovala program muzeja za naslednje leto.