Ana Zibelnik in Jakob Ganslmeier, zmagovalca javnega razpisa Kranj Foto Festa 2024, sta pripravila razstavo Prelomnica, ki je na ogled v Stolpu Škrlovec – Galeriji Janeza Puharja v Kranju. Foto: Ana Zibelnik in Jakob Ganslmeier
Ana Zibelnik in Jakob Ganslmeier, zmagovalca javnega razpisa Kranj Foto Festa 2024, sta pripravila razstavo Prelomnica, ki je na ogled v Stolpu Škrlovec – Galeriji Janeza Puharja v Kranju. Foto: Ana Zibelnik in Jakob Ganslmeier

Razstavo nagrajene iransko-kanadske fotografinje bodo v Galeriji Fotografija odprli ob 19.00, še pred tem bo uvodni dan v znamenju fotografov, izbranih na festivalskem javnem razpisu – ob 16.30 se bodo na odprtju razstave in vodstvu v Kinu Šiška predstavili Imane Djamil, Blaž Gutman in Marieke van der Velden & Philip Brink. Uradno slovesno odprtje bo sledilo v četrtek v Kranju, kjer pripravljajo vodene oglede festivalskih razstav. Te bodo pospremile tudi delavnice, predavanja in pogovori.

Blaž Gutman, Pred sedemdesetimi leti je bilo pred sedmimi minutami. Na ogled v Kinu Šiška. Foto: Blaž Gutman
Blaž Gutman, Pred sedemdesetimi leti je bilo pred sedmimi minutami. Na ogled v Kinu Šiška. Foto: Blaž Gutman

Kolektivni odziv
Tema 4. Kranj Foto Festa je Kolektivni odziv, z njo pa so organizatorji želeli raziskati, kako se posamezniki in skupnosti odzivajo na sodobne izzive. Po besedah soustanoviteljice in direktorice festivala Fernande Prado Verčič so se za javni razpis razstav odločili z namenom, da umaknejo tematske omejitve, kar se je izkazalo za osvobajajoče. Prejeli so mnogo kolektivnih del ali del parov. Obenem so v Sloveniji in tujini opazili nenaden pojav kolektivov, skupin in združenj različnih generacij.

Kako strah zaradi podnebne krize prispeva k razvoju sovražnih ideologij? Zmagal je slovensko-nemški dvojec, ki ga sestavljata Ana Zibelnik in Jakob Ganslmeier. Žirija ju je za serijo Prelomnice posebej pohvalila zaradi njune sposobnosti, da predstavita večdimenzionalnost naše kolektivne odpornosti, ki jo spodkopava polarizacija družbe.

"Prelomnica osvetljuje vpliv podnebne krize v Evropi skozi prizmo različnih družbenih odzivov – od migracij, ki jih sprožajo okoljski dejavniki, preko ekološke tesnobe in aktivizma, pa do alarmantnega naraščanja populistične retorike. Zanima naju podrobnejši pregled takšnih situacij – kako ekstremni podnebni pojavi vplivajo na posameznike? Kako strah, ki izhaja iz takšnih razmer, prispeva k razvoju sovražnih ideologij?" sta avtorja dejala ob projektu.

Chidinma Nnorom, Fragmenti obstajanja in pripadanja – na ogled v Plečnikovih arkadah v Kranju. Foto: Chidinma Nnorom
Chidinma Nnorom, Fragmenti obstajanja in pripadanja – na ogled v Plečnikovih arkadah v Kranju. Foto: Chidinma Nnorom


Podrobnejši program 4. Kranj Foto Festa najdete tukaj.

Poleg njiju je žirija za razstavo na festivalu izbrala še dva dvojca. To sta Italijanka Valentina Piccinni in Francoz Jean-Marc Caimi ter Nizozemca Marieke van der Velden in Philip Brink.

Na brezplačni javni razpis je prispelo več kot 1000 prispevkov fotografov skoraj 100 različnih narodnosti s šestih celin. Žirija je nagradila 20 projektov, od tega enega zmagovalca in 19 umetnikov v ožjem izboru.

Osrednje dogajanje festivala se bo odvijalo do nedelje, razstave finalistov pa bodo na ogled do 28. septembra. Kar nekaj razstav bo na prostem, fotografije pa bodo na ogled tudi v različnih galerijah in razstaviščih, med drugim prvič na Slovenskem trgu v Kranju.

Luciana Demichelis, Zemlja je Lunin satelit, na ogled v Galerija Ceneta Avguština ZVKDS v Kranju. Foto: Luciana Demichelis
Luciana Demichelis, Zemlja je Lunin satelit, na ogled v Galerija Ceneta Avguština ZVKDS v Kranju. Foto: Luciana Demichelis

Odvzemanje, dodajanje in redefiniranje materialov – Kela se predstavi
Na festivalu se predstavlja tudi domači kolektiv Kela – organizatorji so ga povabili, da pripravi razstavo, pri tem pa so imeli popolno ustvarjalno svobodo. Z razstavo Sestav člani Kele raziskujejo prehajanje umetniškega dela med člani kolektiva. Njihov pristop vključuje odvzemanje, dodajanje in redefiniranje materialov, kar ustvarja edinstveno in dinamično umetniško delo. Kolektiv Kela so: Peter Fettich, Urška Preis, Lana Požlep, Sara Rman, Luka Prijatelj, Vita Tušek, Urška Savič, Iva Suhadolnik Gregorin, Ronja Hage Tange in Peter Rauch.

Kiana Hayeri: Obljube, vpisane v led, puščen na soncu
Povabljena je bila tudi prejemnica nagrade Leica Oskar Barnack Award 2022 Kiana Hayeri, ki se z omenjeno razstavo Obljube, vpisane v led, puščen na soncu predstavlja v Galeriji Fotografija. Na ogled postavlja med letoma 2018 in 2021 nastale fotografije, ki sledijo življenju afganistanskih žensk. Avtorica v svoji seriji z neposrednim dokumentarnim pristopom ponuja pogled na življenje žensk, ki so kmalu po ameriškem napadu na Afganistan postale središče vojnih prizadevanj za osvoboditev države, danes pa se mnoge od njih počutijo zapostavljene in pozabljene.

Razstava Obljube, vpisane v led, puščen na soncu fotografinje Kiane Hayeri bo v Galeriji Fotografija v Centru Rog na ogled od danes do 21. septembra. Foto:
Razstava Obljube, vpisane v led, puščen na soncu fotografinje Kiane Hayeri bo v Galeriji Fotografija v Centru Rog na ogled od danes do 21. septembra. Foto:

Po vrnitvi talibanov na oblast so bile svoboščine in vsakodnevne navade, ki so jih imele ženske, ponovno omejene. Za posamezne protagonistke so bile posledice dramatične in pogosto smrtno nevarne, obiskovanje šole in univerze pa je zdaj za dekleta in ženske nemogoče. Fotografinja je o ciklu pojasnila, da je med fotografiranje prve bojne črte in dramatičnih vojnih dogodkov poskušala ujeti tudi drugačno, "alternativno pripoved o najdaljši ameriški vojni".

Na fotografijah je ujela ženske pri njihovem vsakodnevnem življenju – učenke v učilnici, temperamentne ženske, ki plešejo v dnevni sobi, učiteljico joge pri svojem delu v televizijskem studiu, policistko pred policijsko postajo. Te podobe so zdaj del zgodovine, življenje portretiranih protagonistk pa je popolnoma drugačno. Učiteljici joge, ki je odkrito podpirala pravice žensk, se je uspelo skriti in nazadnje z družino pobegniti iz države, policistka je izgubila službo in se je prav tako morala umakniti iz javnosti ter zdaj živi v Nemčiji.

Tu so tudi zgodbe o ženskah, za katere je bil umor njihovega moža edina rešitev pred nasiljem v družini, pa o dekletih iz odročnih krajev, ki po več ur pešačijo v šolo ne glede na vremenske razmere, in zgodbe mater, ki žalujejo za svojimi najstniškimi hčerkami, ki so jih umorili ob vračanju iz šole.

Andrés Pérez, Mrtva družina, na ogled v Galerija Ceneta Avguština ZVKDS v Kranju. Foto: Andrés Pérez
Andrés Pérez, Mrtva družina, na ogled v Galerija Ceneta Avguština ZVKDS v Kranju. Foto: Andrés Pérez

Kiana Hayeri je odraščala v Teheranu in se kot najstnica preselila v Toronto, kjer se je začela ukvarjati s fotografijo. Od leta 2014 je osem let živela v Kabulu. Pri svojem delu raziskuje zapletene teme, kot so migracije, mladostništvo, identiteta in spolnost v družbah, kjer so prisotni konflikti. Je dobitnica več nagrad, bila je tudi v ožjem izboru za Pulitzerjevo nagrado v kategoriji mednarodnega fotoreporterstva. Za razstavljeno serijo je leta 2022 dobila nagrado Leica Oskar Barnack Award. Sodeluje s časopisom The New York Times in revijo National Geographic. Trenutno živi v Sarajevu, kjer pripoveduje zgodbe iz Afganistana, Balkana in drugje. Njena razstava bo kot del programa mednarodnega festivala sodobne fotografije Kranj Foto Fest 2024 na ogled do 21. septembra.

Družbeno angažirana fotografija pod mentorstvom Jošta Franka
Velik poudarek na festivalu dajejo tudi izobraževalni funkciji. Letos so prvič pripravili mentorski program za mlade fotografe, ki ga je vodil Jošt Franko. Sodelovalo je šest slovenskih fotografov, ki so se v svojih razmišljanjih osredotočili na fotografijo kot orodje, ki razkriva in odstira družbo. Na festivalu se bodo predstavili z razstavo V spomin (na): Družbeno angažirana fotografija. Svoja dela predstavljajo Tine Bohinc, Tadej Dolinar, Ajda Justin, Tinkara Petrič Milič, Ela Zdešar, in Patricija Zupanič.