Po številnih prošnjah in peticiji Idrijčanov se je danes ministrstvo za gospodarstvo vendarle odzvalo in obljubilo, da bo v postavki za vzdrževanje nezalite jame zagotovila potrebnih 680.000 evrov. Če bi črpanje vode iz jame ustavili, bi se v njej namreč nabralo več kot deset centimetrov vode dnevno in raven podtalnice doseglo v dveh letih. To bi sprožilo plazenje okoliških gričev in posedanje zemlje, posledično pa ogrozilo obstoj mesta. "Popravnega izpita ni," je jasen dr. Jakob Likar, profesor katedre za geotehnologijo in rudarstvo na Naravoslovnotehniški fakulteti in tudi član t. i. zapiralne komisije.

Prve hiše so zaradi poškodb rudnika morali podreti že konec 19. stoletja, pogrezanje terena pa je bilo posebej močno v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja, saj je ponekod znašalo tudi več kot deset centimetrov letno. Zemlja se je v zadnjih sto letih, odkar izvajajo natančnejše meritve, posedla že za več kot dva metra in pol. Večji del rudnika leži namreč neposredno pod mestom – vplivno območje je veliko več kot en kvadratni kilometer.