Na Marijo Aljohino so ruske oblasti – s svetom vred – postale pozorne, ko je kolektiv Pussy Riot leta 2012 uprizoril protestni performans proti Vladimirju Putinu v moskovski katedrali. Umetnica je bila za to gesto odpora obsojena na dveletno zaporno kazen zaradi "huliganstva". Kljub temu je ostala zagrizena borka proti represiji, kar ji je samo v zadnjem letu prineslo šest 15-dnevnih zapornih kazni.
V aprilu, ko se je v Rusiji zaradi odpora proti vojni v Ukrajini represija še zaostrila, so oblasti umetničino najnovejšo kazen (hišni zapor) spremenile v 21-dnevni staž v delovni koloniji. To je bilo za Aljohino znak, da mora domovino vsaj začasno zapustiti: preoblekla se je v dostavljavko hrane in se tako izognila policistom, ki so stražili prijateljičino stanovanje, kjer se je skrivala. S seboj zaradi strahu pred sledenjem ni vzela niti mobilnega telefona. (Približno mesec predtem je na enak način državo zapustila njena partnerica Lucy Štejn; nekdo jima je namreč na vrata stanovanja pribil obvestilo, da sta "izdajalki".)
Teden dni in pretihotapljeni dokumenti za pot do Litve
Prijatelj jo je nato odpeljal do beloruske meje, od koder je približno v tednu dni prispela do Litve. Iz stanovanja v Vilni, kjer je dobila zatočišče, je za New York Times komentirala svoj pobeg iz Putinove Rusije. "Vesela sem bila, da mi je uspelo, ker je bil to nepredvidljiv in velik dvignjeni sredinec ruskim oblastem. Še zdaj ne dojemam čisto, kaj sem izpeljala," pravi.
Ko je prispela na belorusko-litovsko mejo, jo je prvič poskušala prečkati z osebno izkaznico in vizo (potni list so ji ruske oblasti namreč zaplenile). Na meji so jo zadržali šest ur, nato pa ji zavrnili vstop. Ko je pozneje poskušala prečkati drugič, jo je osupnjen carinik odslovil – uspelo ji je šele v tretje, in to po zaslugi prijatelja, islandskega umetnika Ragnarja Kjartanssona, ki je od ene od evropskih držav pridobil dokumentacijo, ki Aljohini nudi status, primerljiv z državljani EU-ja. Da je dokument lahko uporabila, ga je bilo treba pretihotapiti v Belorusijo, do takrat pa je čakala samo v hotelih, kjer ni bilo treba kazati identifikacije: bala se je, da so ji zasledovalci že za petami.
To, da ji je prebeg sploh uspel, sama pripisuje "kaotičnosti ruske policije". "Od zunaj so morda videti kot hudič, ampak če situacijo opazuješ od blizu, vidiš ogromno neorganiziranost. Leva roka ne ve, kaj počne desna."
"Rusija nima več pravice do obstoja"
Aljohina je bila v vseh letih svojega aktivizma zavezana temu, da ostane v Rusiji; med drugim je bila med ustanovitelji neodvisne novinarske postaje Mediazona, napisala je knjigo Riot Days in po njej še gledališko predstavo (ki jo je v domovini lahko uprizorila le trikrat) – zdaj pa se je pridružila več tisoč Rusom, ki so od začetka napada na Ukrajino zapustili domovino. Kolektiv Pussy Riot, ki ima trenutno okrog ducat članov, danes v Nemčiji začenja turnejo, s katero bodo zbirali denar za pomoč Ukrajini.
Prav vojna je po mnenju Maše Aljohine spremenila vse: "Rusija po mojem nima več pravice do obstoja. Že prej so se porajala vprašanja o tem, na kakšni podlagi je združena, kakšne vrednote predstavlja in kam je namenjena. Zdaj pa mislim, da o tem ni več dvomov." Kljub temu upa, da se bo nekoč lahko v drugačnih okoliščinah vrnila v domovino.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje