Vidu Hajnšku so kot izhodišče za filmsko pripoved služili fotografije in delo Stojana Kerblerja (1938), poezija avtorjevega dedka Franceta Forstneriča (1933–2007) ter zgodbe preteklosti in sedanjosti Haložanov različnih generacij, so sporočili iz filmskega društva Film Factory, ki je produciralo film.

Kerblerjeve fotografije, podčrtane s Forstneričevimi verzi ...
Snovanje filma se je "začelo s prebiranjem dedkove poezije po zelo dolgem času. (...) Na Majskem Vrhu je imel svojo ljubo počitniško hiško, z majhnim vrtom in vinogradom. Moji otroški spomini nanjo so polni rojstnodnevnih praznovanj, trgatev in gobarjenja po haloških gozdovih," je povedal avtor. "Ko sem prebiral njegovo poezijo, sem imel občutek, da dedka spoznavam na novo, da dojemam Haloze skozi njegove oči. To 'trdo, zbito zemlo' in podobe iz svojega otroštva, ki so ga tako zaznamovale, da jih je moral izpisati v svoji poeziji," je še dodal Hajnšek.

Vzporedno z branjem dedkovih verzov pa je odkrival tudi fotografski opus Stojana Kerblerja, sicer prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo v letu 2020. "Njegove fotografije, podčrtane z dedkovimi verzi v mojih mislih, so me močno zaznamovale. Dojemal sem jih kot univerzalno, a hkrati zelo osebno zgodovino neke družbe, skupnosti. Počutil sem se dovolj angažiran, da se lotim odkrivanja krajev, ki vzbujajo tako intenzivno ustvarjalnost," je pojasnil režiser.

"Na poti snemanja tega 'haloškega filma' smo spoznavali izjemne ljudi, ki so bili pripravljeni z nami deliti delčke svojih življenj, spominov, upov, sanj, in nastala je pripoved, ki zrcali to pot srečevanja, zbliževanja in deljenja," je sklenil Hajnšek.

Prvi profesionalni film Vida Hajnška
Producentka Mojca Pernat je dokumentarec označila za avtorjevo osebno pripoved. "Ob branju Forstneričeve poezije in odkrivanju fotografske zbirke Kerblerjevi otroci se vrača na obrobje haloških gričev in nam svojo otroško pokrajino predstavi skozi novo perspektivo," je zapisala. Po njenih besedah je film nastajal štiri leta, z majhno filmsko ekipo, s podporo Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor ter z veliko podporo Haložanov.

Scenarij ob Hajnšku podpisuje Andrej Nagode, ki je poskrbel tudi za montažo. Direktor fotografije je Domen Martinčič, avtorica glasbe je Sara Korošec - Muzikačaka, oblikovalec zvoka Samo Jurca, kolorist pa Jure Teržan.

Gre za prvi profesionalni film Vida Hajnška, zato so po besedah producentke zelo veseli, da bo svetovno premiero doživel prav na 26. mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Solunu, kjer bo v družbi 11 dokumentarnih filmov predstavljen v okviru tekmovalnega programa sekcije Newcomers (Novinci). Festival bo potekal med 7. in 17. marcem.

Vid Hajnšek (1991, Maribor) je leta 2014 diplomiral iz filmske in televizijske režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je leta 2018 zaključil magistrski študij z dokumentarnim igranim filmom Konec. V istem letu je skupaj s Klemnom Brvarjem podpisal režijo dokumentarca Alejandra. Kot pomočnik režije je sodeloval pri filmu Oroslan v režiji Matjaža Ivanišina, pred kamero pa je nastopil v filmu Igram, sem, ki ga je režiral Miroslav Mandić.

Prispevek Radia Maribor o dokumentarcu V mojih sanjah rase vsako noč drevo: