Le v takšnem objektu, ki bi bil izdelan po veljavnih standardih za tovrstne objekte, bi bilo namreč mogoče zagotoviti vse pogoje za ustrezno dolgoročno materialno varovanje arhivskega gradiva, je za STA povedala Zdenka Semlič Rajh, direktorica Zgodovinskega arhiva Ljubljana (ZAL).

"Vsekakor si želimo, da bi ustrezne institucije prepoznale nujnost izgradnje namenskega objekta za potrebe ZAL, saj se naša prostorska problematika vleče že vse preveč časa. Mislim, da bi bil skrajni čas, da v Sloveniji končno dobimo prvi namenski objekt, ki bi bil izključno in v celoti namenjen varovanju arhivske kulturne dediščine. To so prepoznali v naši soseščini, na Hrvaškem, kjer bodo v naslednjih nekaj letih izvedli več arhivskih novogradenj," je zapisala direktorica in ob tem izrazila upanje, da jim bo v sodelovanju z ministrstvom za kulturo uspelo izpeljati ustrezne postopke, ki bi vodili h gradnji namenskega objekta za potrebe tega arhiva.

Neizogibna prilagoditev delovnega procesa
Čitalnica arhiva je že od 19. aprila znova odprta za uporabnike. Prav tako so po izvedeni selitvi znova v celoti začeli reševanje vlog uporabnikov, ki gradivo potrebujejo za upravno-pravne namene. Ta dejavnost je bila namreč v času selitve gradiva okrnjena, saj to zaradi selitve ni bilo v celoti dostopno. Selitev gradiva na ločeno lokacijo od prostorov za javnost in delovnih prostorov pa bo po besedah Zdenke Semlič Rajh zahtevala tudi prilagoditev delovnega procesa.

Selitev z lokacije v središču mesta po več kot 120 letih
ZAL je tudi že objavil poziv za zbiranje ponudb za najem pisarniških prostorov, kamor bo preselil delovne prostore in prostore za javnost. Novih prostorov, ki bi v celoti ustrezali njihovi dejavnosti, po besedah direktorice še niso našli. "Se pa nakazuje rešitev in upamo, da bomo tudi ta del selitve lahko uspešno izpeljali do poletja", je dodala. Pojasnila je še, da morajo prostori zagotavljati možnost ločitve prostorov za javnost od delovnih prostorov, biti morajo lahko dostopni – tudi za uporabnike s posebnimi potrebami – in zagotavljati možnost varne manipulacije z arhivskim gradivom, ki ga bo treba za uporabo dnevno dostavljati iz dislociranih arhivskih skladišč.

Časopis Dnevnik je sicer v preteklem mesecu poročal, da naj bi neuradno ministrstvo za kulturo ZAL želelo preseliti v Gruberjevo palačo na Levstikovem trgu, ki se bo izpraznila po selitvi Arhiva RS v prenovljeni trakt nekdanje vojašnice ob Poljanski cesti.

Sorodna novica Sodišče ugodilo tožbi MOL-a glede izselitve zgodovinskega arhiva iz občinskih prostorov

A v povezavi z Arhivom RS in Gruberjevo palačo "ta odločitev na ministrstvu še ni bila sprejeta, zato se do vprašanja ne morejo opredeliti", so za STA sporočili z ministrstva. Kot verodostojni dokument so navedli resolucijo o nacionalnem programu za kulturo (NPK), ki za ZAL predvideva novogradnjo. "Odločitev glede Gruberjeve palače bo ministrstvo lahko sprejelo, ko bo v celoti realiziran projekt izgradnje Arhiva RS, tudi njegovega južnega trakta. Do takrat pa Arhiv RS ostaja v Grubarjevi palači," so še sporočili z ministrstva.

Poziv, naslovljen na MOL in ministrstvo za kulturo
Spomnimo, da je Mestna občina Ljubljana (MOL) najemno pogodbo za uporabo prostorov na omenjenih lokacijah, ki je bila z ZAL-om sklenjena za nedoločen čas, odpovedala aprila 2019. MOL je odpoved najemne pogodbe vložil sodno, saj mu je tako nalagal zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Konec februarja letos se je nato zaključil rok, ki ga je okrožno sodišče postavilo za izselitev. Na ZAL-u so ob odpovedi najemne pogodbe opozorili, da nimajo drugih primernih prostorov, v katere bi se lahko preselili z gradivom in zaposlenimi. ZAL je zato tako MOL kot ministrstvo za kulturo pozval k ustrezni razrešitvi prostorske problematike.