Žirija Berlinala, ki ji je predsedoval slavni režiser Paul Verhoeven, se je v film (v madžarščini nosi naslov Teströl es lelekröl) "zaljubila", ne samo zato, ker ga določa izjemna obrtniška izurjenost, temveč zato, ker nas opominja na besedo, ki jo uporabljamo preredko - sočutje, je zapisala žirija.

Režiserka je ob prevzemu nagrade povedala, da so si želeli ustvariti preprost film, ki ga je mogoče razumeti samo, če si človek dobrega srca. Povedala je, da so vsi člani ekipe verjeli vanj, hvaležna pa je temu, da je naletel tudi na dober odziv pri občinstvu, kar se ji zdi najpomembneje.

Kaurismäkijev zadnji film?
Srebrnega medveda za režijo je dobil priznani finski režiser Aki Kaurismäki za film Toivon tuolla puolen (Druga stran upanja). Režiser je bil redkobeseden in se je za nagrado le vsem lepo zahvalil. Čeprav naj bi bil film šele drugi del njegove trilogije o beguncih, pa je Kaurismäki na festivalu napovedal, da je ta njegov film, ki je bil ves čas med favoriti, verjetno tudi njegov zadnji.

Velika nagrada žirije je šla filmu francosko-senegalskega avtorja Alaina Gomisa, ki je ob prevzemu srebrnega medveda povedal, da film Felicite (Sreča) govori o tem, da smo vsi ljudje in da smo čudoviti ter se moramo imeti radi, kakršni smo.

Srebrni medved, poimenovan po Alfredu Bauerju, za igrani film, ki odpira nova obzorja, je prejel poljski film Pokot (Živalska sled) režiserke Agnieszke Holland. Režiserka je ob prevzemu nagrade povedala, da živimo v težkih časih in zato potrebujemo pogumne filme, ki se dotikajo za naš planet pomembnih tem.

Srebrni medved za najboljšo igralko, ki je, kot je pisalo v utemeljitvi, "ne moreš nehati gledati", je prejela Kim Minhee za vlogo v korejskem filmu Sama na plaži (Bamui haebyun-eoseo honja). Srebrni medved za najboljšega igralca je šel v roke avstrijskemu igralcu Georgu Friedrichu za vlogo v filmu Svetle noči (Helle Nächte).

Za najboljši scenarij sta si srebrnega medveda prislužila Sebastian Leliu in Gonzalo Mazi za film Fantastična ženska (Una mujer fantastica).

Podelili so tudi nekaj nagrad neodvisnih žirij. Nagrado za najboljši prvenec GWFF, vredno 50.000 evrov, je prejel film Estiu 1993 (Poletje 1993) v režiji Carle Simon.

Med kratkimi filmi je slavil Cidade pequena (Malo mesto) v režiji Dioga Coste Amaranteja, prvič letos pa so, v prepričanju, da dokumentarci gradijo mostove med ljudmi, podelili nagrado glashütte za to zvrst, vredno 50.000 evrov. Prejel jo je film Istiyad ashbah (Lov na duhove) v režiji Raeda Andonija.

Častnega zlatega medveda za izjemen prispevek kinematografiji je prejela italijanska kostumografka, producentka in scenografka Milena Canonero, siceršnja dobitnica štirih oskarjev za kostumografijo.

Tradicionalno družbeno angažirani festival
Lani je na festivalu zmagal Požar na morju Gianfranca Rosija o beguncih na otoku Lampedusa in življenju domačinov, ki jim poskušajo po svojih močeh pomagati.

Kar nekaj od omenjenih filmov si bo mogoče v sklopu programa Berlinala ogledati še v nedeljo. Letošnja izdaja priznanega berlinskega filmskega festivala je združila okoli 400 filmov z vseh koncev sveta. V ospredju so bili filmi z aktualnimi temami, kot so pravice manjšin, migranti, podnebne spremembe.

Slovensko kinematografijo sta v uradnem programu festivala zastopali dve manjšinski koprodukciji. V tekmovalnem programu za otroke in mladino Generation je bil to kratki hrvaško-slovenski koprodukcijski film V modrino hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović, v programu Panorama pa makedonsko-slovensko-belgijska koprodukcija Dan brez imena režiserke Teone Strugar Mitevske.

Na sejemskih projekcijah so premierno predstavili dokumentarni celovečerni film Družina režiserja Roka Bička, v spremljevalni program European Shooting Stars pa se je med desetimi mladimi igralci uvrstila tudi Maruša Majer.

Festival je prejšnji četrtek uvedel film o velikanu džeza Djangu Reinhardtu v režiji Etienna Comarja.