Sklad tako morebitne zainteresirane zakupnike poziva, naj mu do konca aprila sporočijo, koliko zemljišč želijo vzeti v zakup, po kakšni ceni in katere kulture bi na njih gojili.

Poteza Sklada nekoliko preseneča, saj je Sklad kmetijskih zemljišč z investitorjem, družbo Golf Istra in Občino Piran leta 2005 podpisal tripartitno pogodbo. Namen je bil jasen, gradnja golfišča in ne kmetovanje. Pri tem je zanimivo tudi to, da je Sklad investitorja ves čas podpiral pri izpeljavi potrebnih postopkov.

Dolga brada
Projekt izgradnje golfigrišča v sečoveljski dolini je star že skoraj celo desetletje. Pobudniki so v njem zlasti videli dodano vrednost k turistični ponudbi. Sprva so ideji v glavnem nasprotovali le naravovarstveniki, pozneje pa so se pri projektu začeli križati interesi kmetov, turističnih delavcev, gospodarstva in politike. Družba Golf Istra in občina Piran sta se morali prebijati skozi vrsto strogih zahtev ministrstva za kmetijstvo in drugih pristojnih služb, zadostiti ekološkim kriterijem …

Žogica skozi roke štirih ministrov
Podjetje Golf Istra je s postopki za pridobitev ustreznih soglasij začelo leta 2007, v času ministra Milana Pogačnika. V tistem obdobju so dobili pozitivna mnenja naravovarstvenih služb, izgradnjo golfišča so soglasno podprli vsi trije obalni občinski sveti, zeleno luč so prižgale tudi lokalne skupnosti.

Ministrstvo za kmetijstvo je golf celo označilo za projekt, ki je v skladu s strategijo prostorskega razvoja Slovenije. Najvažnejše pa je bilo, da je ocena zemljišč pokazala, da zaradi slanosti zemlje niso primerna za kmetovanje. To so potrdili tudi lokalni kmetje, ki so se pridušali, da na njih ne raste niti fižol.

Ko je že kazalo, da so zagovorniki in nosilci naložbe že preskočili največje ovire, je nova ocena zemljišč za golf usodo projekta spet postavila pod vprašaj. Naročil jo je novi kmetijski minister Dejan Židan in rezultate raziskav pospremil z besedami, da gre za dobra kmetijska zemljišča in napovedal, da bodo naredili vse za njihovo varovanje in vnovično obdelavo.

V družbi Golf Istra in na piranski občini se s tem niso strinjali in so takrat napovedali odločno akcijo. Dokazovali so tudi, da je projekt zasnovan tako, da bi se ob povečanih potrebah hrane, zemljišča dalo čez noč spet usposobiti za potrebe kmetijstva.

Mnogo denarja za nič
Projekt je bil nekoliko upočasnjen v času ministra Franca Bogoviča, saj naj bi imel minister glede golfa težave s pridobivanjem informacij. Strokovne službe ministrstva naj ga ne bi seznanjale z objektivnimi dejstvi in že doseženimi postopki, med drugim tudi s pozitivnim soglasjem sektorja za kmetijstvo. Z investitorjem in Občino Piran je bil dosežen dogovor, da bo ministrstvo naročilo novo bonitetno oceno zemljišč.

Golf Istra je po nekaterih informacijah doslej za projekt odštel že več kot milijon evrov. "Z najnovejšo potezo Sklada za kmetijska zemljišča uradno še nismo seznanjeni, zato je še ne moremo komentirati," so sporočili v ponedeljek popoldne. V Občini Piran odgovore obljubljajo za jutri.

Golf "ne", seniki in lope "da"
Ob jasnih stališčih ministra Dejana Židana glede zaščite kmetijskih zemljišč se golfu ne pišejo ravno rožnati časi, čeprav naj bi pogovori tekli naprej. A splošna slika ravnanja s kmetijskimi zemljišči v Slovenski Istri kaže na najmanj dvojna merila.

Medtem ko na 60 hektarjih zemlje s primesjo slanice že desetletje nič ni dovoljeno, je le dva koraka stran, na prvovrstnih zemljiščih čez noč dovoljeno tako rekoč vse. Novi minister Židan se je že na prvih javnih nastopih zgražal nad sporno Černačevo uredbo o gradnji na kmetijskih zemljiščih. Zakaj pa ni tudi hitro ukrepal?

V vrsti tudi svetniki in poslanci
Med čakanjem na morebitne poteze ministrstva pa si v piranski občini prizadevajo rešiti, kar se še da, pred podivjanimi apetiti graditeljev. Jutri naj bi na izredni seji sprejeli odlok o dopustnih posegih za kmetijska in gozdna zemljišča. A so sejo danes preklicali. Odbor za urbanizem in okolje je dopoldne namreč predlagal, naj si občina vzame čas za uskladitev odloka, saj je imel pripombe na njegovo vsebino.

Po naših informacijah naj bi seji najbolj nasprotoval član odbora Vojko Mlakar, ki je že dan pred uveljavitvijo sporne uredbe podal kar sedem vlog za gradnjo sedmih objektov na enem zemljišču nad Portorožem.

Seje ni podprl niti svetnik in poslanec Pozitivne Slovenije Gašpar Gašpar Mišič, ki tudi čaka na rešitev svoje vloge. Pravi sicer, da je nekatera soglasja za gradnjo lope v Strunjanu pridobival že prej, a težko bi imeli za naključje, da bo njegova vloga rešena po novi uredbi.

Od svetnikov bi rad gradil tudi Šime Kopilovič, vložil je pet zahtevkov. Zaščitni odlok naj bi tako prišel na vrsto šele na redni seji čez 14 dni, po mnenju nekaterih prepozno, saj se na Obali te dni dogaja pravi stampedo gradbenih zahtevkov. Na upravni enoti Piran so jih v zadnjem tednu dobili kar 320.

Eugenija Carl, Televizija Slovenija