Vodstvo pravi, da se domača proizvodnja ne izplača. Vzroki naj bi bili predvsem visoki stroški za nafto in pomanjkanje vode. Temu ne verjamejo tamkajšnji kmetje, menijo ravno nasprotno in stojijo v vrsti za najem ali odkup.

Robert Fakin, v. d. direktorja Agrarie, pravi, da je Agraria "kot vsaka druga firma" in da je zanjo dobro tisto, "kar prinaša določen profit oz. kar nam daje možnost zaslužiti". Tehnologija in način dela naj bi bila zastarana.

V preteklih sezonah pa centru ni kazalo slabo. Sosed, sam tudi kmet, ki prideluje cvetje že več kot 30 let, pravi, da je tudi sam v centru za pridelavo sadik, znanem kot Purisima, nabavljal sadike paradižnika. Ponašali so se z odličnimi sadikami in "imeli zmeraj polne rastlinjake, delali so, avtomobili so se vozili gor in dol".

Obalni pridelovalec iz Sečovelj Bruno Peroša je poudaril, da bi kmetje priskočili na pomoč, saj jim je veliko do tega, da nabavljajo lokalno vzrejene sadike. Le tako so lahko konkurenčni in se ponašajo s samooskrbo. Zdaj morajo po sadike v Italijo ali na Hrvaško. Meni, da je tehnologija vse prej kot zastarana. V centru se ponašajo z avtomatsko sejalnico in celo robotom, ki presaja. Zadrugi naj bi manjkala le dobra volja in želja po razvoju. Zato je tudi sam Agrarii oddal ponudbo za najem ali nakup, odgovora pa do danes ni prejel.

Mimo ponudbe tamkajšnjih kmetov se je, kot kaže, uspelo prebiti podjetju Zeleni Hit s sedežem v Ljubljani.
Na podlagi kakšnih kriterijev, kaj je ponudilo, za kakšno ceno v. d. direktorja ni pojasnil, pove le, da gre za podjetje z dolgoletno tradicijo. "Agraria bo še vedno imela roko nad Purisimo, bo pač en delež, ki ga bomo odstopili omenjenemu partnerju, še vedno bomo uporabili naše delavce, še vedno bomo uporabili naše znanje," pravi Fakin.

Pojavljajo pa se že namigi, da gre za sumljive dogovore mimo nadzornega odbora kmetijske zadruge. Patricija Pirnat, ki je bila vodja lastne proizvodnje v Purisimi je poudarila, da zaradi zaprte Purisime kmetje ne bodo ostali brez lokalno pridelanih sadik. "Nikakor ne bomo pustili obale brez sadik, poskušali smo najti slovenske dobavitelje, to so v glavnem družinske kmetije," pove, a njena zagotovila je zamajal že sam pogled na police. Sadike z italijanskimi napisi po številčnosti presegajo tiste s poreklom iz Slovenije. Agraria, kot kaže, vse bolj postaja trgovec-uvoznik in vse manj kmetijska zadruga, ki bi sledila potrebam in interesom domačih kmetov.

Maja Lavtižar, TV Koper