Na spletni strani pokrajine.si so objavili osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin, ki ga je pripravila ožja strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika. S tem zakonom bi ustanovili pokrajine, določili njihova območja, imena in sedeže ter število članov prvih pokrajinskih svetov.

Slovenija bi dobila dolenjsko, gorenjsko, goriško, južno štajersko, vzhodno štajersko, zahodno štajersko, koroško, ljubljansko, primorsko-notranjsko, savinjsko-šaleško in pomursko pokrajino.

Avtorji predlagajo, da sedež pokrajine, sedež pokrajinskega sveta in sedež sveta občin ne bi bili v istem, ampak različnih krajih pokrajine. Predlagane sedeže pokrajinskega sveta in sveta občin pa bi lahko pokrajinski sveti spremenili in določili s statutom pokrajine.
Mestna občina Ljubljana bi bila samostojna pokrajina. Maribor bi bil sedež zahodno Štajerske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Slovenski Bistrici in sedež sveta občin v Lenartu.

Južna štajerska pokrajina bi imela sedež v Celju, sedež pokrajinskega sveta v Žalcu, sedež sveta občin v Zagorju ob Savi. Ptuj bi bil sedež vzhodne štajerske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Ormožu, sedež sveta občin pa v Ljutomeru.

Sedež pomurske pokrajine bi bil v Murski Soboti, sedež pokrajinskega sveta v Lendavi, sedež sveta občin v Gornji Radgoni. Koroška pokrajina bi imela sedež v Slovenj Gradcu, sedež njenega pokrajinskega sveta na Ravnah na Koroškem in sedež sveta občin v Dravogradu. Za sedež savinjsko-šaleške pokrajine bi določili Velenje, za sedež njenega pokrajinskega sveta Šoštanj in sedež sveta občin Mozirje.

Dolenjska in Gorenjska največji pokrajini?

Dolenjska pokrajina bi imela sedež v Novem mestu, sedež pokrajinskega sveta v Krškem in sedež sveta občin v Kočevju. Kranj bi določili kot sedež gorenjske pokrajine, medtem ko bi bil sedež njenega pokrajinskega sveta v Domžalah in sedež sveta občin na Vrhniki.

Goriška pokrajina bi imela sedež v Novi Gorici, sedež pokrajinskega sveta v Ajdovščini, sedež sveta občin pa v Idriji. Sedež primorsko-notranjske pokrajine pa bi bil v Kopru, medtem ko bi za sedež pokrajinskega sveta v tej pokrajini določili Postojno in za sedež sveta občin Sežano.

Koncept 11 pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča, je že julija na srečanju v državnem svetu napovedal Brezovnik. K izbiri takšnega izhodišča pa je vodilo tudi to, da so ga podprli v združenjih občin.

Osnutek zakona so po poročanju današnjega Večera oblikovali na podlagi študije funkcionalnih regij, ki jo je spisal Samo Drobne s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Pri tej pa so upoštevali še dnevne delovne migracije prebivalcev posameznih občin in tudi siceršnjo navezanost posameznih občin na regijske centre.

Pokrajine od leta 2013?

V osnutku zakona je predvideno, da bi pokrajine začele delovati 1. januarja 2023. Ob tem je strokovna skupina pod Brezovnikovim vodstvom že pripravila tudi osnutek zakona o pokrajinah. Brezovnik pa je pred mesecem dni pojasnil, da ta temelji na zakonodaji, ki je bila pripravljena v letih 2007/2008 v času ministra Ivana Žagarja. So pa koncept pokrajine zastavili nekoliko drugače, tako da bi bila ta po svoji organizacijski strukturi čim bolj približana ureditvi v občini.

Nov poskus poteka ob podpori državnega sveta. Po posvetu pri predsedniku Borutu Pahorju, ki so se ga poleg predsednika državnega sveta Alojza Kovšce udeležili tudi predsedniki združenj občin, se je za pripravo izhodišč oblikovala skupina strokovnjakov pod vodstvom Brezovnika. Kot je julija pojasnil Kovšca, je ideja, da bi državni svet kot nevtralno telo v sodelovanju s strokovnjaki brez vnaprejšnje politizacije poskušal privesti projekt do faze, ko bi na tem področju zaznali širok konsenz in bo njegova izvedba mogoča.