Nekdaj čudovito vilo je leta 1933 zgradil Leonard Treppo, ki je prišel v Brežice iz italijanske Furlanije (Udine) in se je poročil z domačinko iz Sromelj. Ta je leta 1903 v Brežicah postavil prvi večji industrijski obrat – opekarno. V dvajsetih letih 20. stoletja je v Treppovi opekarni v Šentlenartu delalo od 20 do 25 sezonskih delavcev iz Furlanije, razen tega so pri njem delali še mnogi domačini. Treppo je imel še tri opekarne – v Samoboru, Karlovcu in Draganiču. V proizvodnjo opek so že takrat namesto ročnega uvajali strojno delo. Opekarna je bila po drugi svetovni vojni nacionalizirana.

V Treppovi vili, ki so jo zgradili na prostoru, kjer je nekoč stala tovarna palic, je živelo več družin. Stoji blizu železniške postaje in v njej so se nekoč odvijali številni glasbeni in drugi kulturni dogodki. Vanjo so z vlakom prihajali tudi glasbeniki in gostje iz Zagreba in drugih krajev. Ob vili so imeli lep park in teniška igrišča. Treppovi so pred 2. svetovno vojno veljali za napredno in pošteno družino. Gojili so ljubezen do znanja, kulture in športa.

Čudovito vilo je po vojni država od lastnikov odkupila in jo predala v uporabo Kmečki zadrugi Brežice. V letih pred osamosvojitvijo Slovenije pa se je vanjo vselila uprava tedaj uspešnega brežiškega podjetja Agraria, ki se je ukvarjalo s pridelavo, predelavo in prodajo kmetijskih izdelkov. Ko so podjetje leta 1992 začeli lastniniti, je pet let pozneje končalo v stečaju. Po dolgoletnih stečajnih postopkih in dokazovanju lastništva na sodišču je vila zdaj od leta 2010 spet v posesti Kmečke zadruge Brežice. Ta pa vile, velike več kot 800 kvadratnih metrov, ne more obnoviti, zato nezadržno propada. Svoje so naredili tudi vandali, ki so razbili stekla, pokradli pa so tudi del bakrene strehe.

Treppova vila še ni razglašena za kulturni spomenik
Treppova vila je po mnenju strokovnjakov z novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine edina ohranjena modernistična vila na tem območju. Je vpisana v register kulturne dediščine, še vedno pa ni razglašena za kulturni spomenik. Mitja Simič je prepričan, da je stavba izjemen primerek tovrstnih gradenj, ki mu na širokem območju ni primerjave. Ob tem dodaja: "Kar se same vile tiče, je stroka prepoznala, da ima nedvomno kvalitete, ki jo opredeljujejo in utemeljujejo kot kulturni spomenik. Zato je tudi stroka predlagala, da se razglasi za kulturni spomenik, bodisi interventno s strani države ali za stalno s strani občine." Žal pa tako v občini kot državi za to doslej niso izkazali nobenega interesa.

Čeprav je zdaj njena lastnica Kmečka zadruga, pa jo ta ne more obnoviti, saj je to zanjo prevelik finančni zalogaj. Poleg tega je direktor Kmečke zadruge Brežice Jože Strgar prepričan, da zadruga tako velike vile ne potrebuje in zanjo predstavlja zgolj breme. Zadruga je vilo pripravljena tudi prodati, vendar je težava v tem, ker stoji na zemljišču, ki ni njihova last. Po podatkih iz zemljiške knjige je to zemljišče v lasti Hranilno-kreditne službe. Kmečka zadruga Brežice sama tudi nima poslovnega interesa za obnovo stavbe.

V Društvu za oživitev mesta Brežice pa so prepričani, da bi jo morali njeni lastniki vsaj toliko zaščititi, da ne bo povsem propadla. Zato so pripravili tudi okroglo mizo z naslovom "Treppova vila danes in nikoli več?". Na njej je etnologinja dr. Ivanka Počkar predstavila nekaj drobcev iz njene zgodovine. Njena hčerka Nika Filipič Počkar je pripravila kratek film, ki je skozi stare fotografije prikazal družino Treppo.

Razvnela se je vroča debata o tem, kdo je za vse to kriv, predvsem pa, kaj bi morali narediti, da se ustavi nadaljnje propadanje te vile. Razpravljavci so menili, da bi se morala za ohranitev izjemne stavbne dediščine zavzeti tudi občina Brežice.

Mitja Simič, ki je predstavil prizadevanja za ohranitev Treppove vile, pa je ob tem poudaril, da so na zavodu naredili vse, kar jim dopušča zakonodaja, da bi rešili brežiško kulturno dediščino. Vendar po njegovem mnenju ta trenutek ostaja le še interes civilne iniciative in lokalne skupnosti za morebitno pridobitev intervencijskih sredstev, da bi Treppovo vilo še lahko ohranili pred dokončnim sesustjem.

Za MMC Goran Rovan, video: Nika Filipič Počkar