V vrtcu v romskem naselju Kerinov Grm se bo zaključil projekt priprave otrok za vstop v redne oddelke. Ker tako krška občina kot država za njegov nadaljnji obstoj nista zagotovili denarja v letošnjem proračunu, so Romi zaskrbljeni.

Vrtec je začel delovati aprila 2011 in je namenjen pripravi otrok, starih od dveh do štirih let, ki jih potem integrirajo v redne oddelke vrtca, ki deluje pri Osnovni šoli Leskovec pri Krškem. Projekt je vreden 320 tisoč evrov in je nastal s pomočjo sredstev iz Evropskega socialnega sklada in v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport na Osnovni šoli Leskovec pri Krškem. Konec letošnjega avgusta se bo končal.

Predstavniki vrtca so na novinarski konferenci v romskem naselju Kerinov Grm predstavili rezultate projekta z naslovom "Koraki do integracije – Od pripravljalnega vrtca Kerinov Grm do integracije v redne oddelke vrtca" in z njegovo pomočjo so v romskem naselju Kerinov Grm postavili večnamenski objekt - financirala ga je občina Krško -, v katerem je tudi oddelek prehodnega pripravljalnega vrtca.

Projekt sta zasnovali vodja vrtca pri OŠ Leskovec pri Krškem Maja Koretič in Jožica Repše. Ta je potekal na treh področjih: priprava prostorskih in materialnih pogojev za izvajanje programa vrtca v romskem naselju, izvajanje pripravljalnega programa za otroke, stare od 2. do 4. leta, in postopna integracija v redne oddelke leto pred vstopom v šolo ter sodelovanje in aktivno vključevanje romskih staršev in institucij v program projekta. Danes vrtec v Kerinovem Grmu obiskuje že 17 otrok, 6 predšolskih otrok pa je v integraciji v rednih oddelkih leskovškega vrtca Mali princ in Vila.

V Kerinovem Grmu je prve korake z romskimi otroki opravila vzgojiteljica Aleksandra Voglar, ki jo je po odhodu na porodniški dopust nasledila Teja Mešiček, obema pa je kot pomočnica vzgojiteljice pomagala Šarenka Hudorovac. Kot koordinatorka za delo s starši je bila izbrana Olja Mirkovič, ki dela z Romi že 14 let, v oddelkih, kjer poteka integracija romskih otrok, pa sodelujejo še Petra Urek, Marija Zupančič in Mojca Pečnik. Kot romska asistentka v integraciji pa sodeluje Jasna Hudorovič.

Maja Koretič, vodja projekta in pomočnica ravnatelja za vrtec Leskovec, projekt ocenjuje kot pozitiven in dodaja: "Vključitev romskih otrok v vrtec v najzgodnejšem obdobju posledično dolgoročno doprinese k boljši samopodobi, obisku in uspehu Romov v šoli, zato prek postopnega vključevanja romskih otrok v vrtec večamo stalno prisotnost otrok v pripravljalnem vrtcu, da bi v rednih oddelkih vrtca izenačili pogoje z večinskimi otroki in omogočali napredek v razvoju vsakega posameznika. Obisk, pogostost in stalnost rastejo po pričakovanjih. Glede na stalnost v pripravljalnem vrtcu raste tudi njihov vsestranski napredek v razvoju in pri osvajanju slovenskega jezika. Večji pomen od števila vpisanih romskih otrok v vrtec dajemo njihovi dejanski prisotnosti in vključenosti v vrtec ter vzpostavljanju odnosov z družino, še posebej s starši."

Projekt se bo 31. avgusta iztekel, denar za naprej še ni zagotovljen
Šarenka Hudorovac, ki izhaja iz Kerinovega Grma in zdaj v vrtcu dela kot pomočnica vzgojiteljice, hkrati pa skrbi za čiščenje objekta in snema dokumentarne filme, takole opisuje svoje delo pri projektu: "V začetku smo imeli nekaj težav, minilo je nekaj časa, da so nam starši zaupali svoje otroke, pa tudi otroci so potrebovali čas, da spoznajo, kaj sploh to je vrtec, saj so bili pred tem vse do šole doma. Zdaj je vse drugače, vsi vrtec sprejemamo in škoda bi bilo za vse, če se to ne bi naprej izvajal. Srčno upam, da bo bil projekt podprt še naprej, ker drugače nima smisla, da smo šli v ta projekt. To bi bila katastrofa za starše in še posebej za otroke, saj ne bi razumeli, zakaj ne morejo več obiskovati vrtca."

S prvimi rezultati projekta Ustvarjanje enakovrednih možnosti za integracijo romskih otrok v vrtec, ki bi ga morali razširiti tudi v druga okolja, so zadovoljni tudi na leskovški osnovni šoli. Anton Bizjak, ravnatelj OŠ Leskovec pri Krškem, je ob tem povedal, da so izobraževanje romskih otrok na podružnični šoli v Velikem Podlogu začeli že leta 1978, leta 1980 pa še v Leskovcu. Tudi on je prepričan, da bi pripravo otrok za vstop v vrtec morali nadaljevati, saj ima to tudi učinke na obisk pouka v osnovni šoli. Ob tem dodaja: "Več romskih otrok zdaj bolj redno obiskuje našo šolo in to nas navdaja z optimizmom, da bo tudi vse več teh otrok uspešno končalo osnovno šolo."

Nekdanji krški župan in sedanji poslanec Franc Bogovič, ki je zaslužen za legalizacijo romskega naselja in tudi za postavitev vrtca, je optimist in upa, da se bo denar za nadaljnji obstoj pripravljalnega vrtca v Kerinovem Grmu našel. Prepričan pa je, da je treba najti sistemski vir, da nadaljevanje projekta ne bo odvisno le od občinskega proračuna in politične volje v lokalnem okolju.

Tudi podžupanja občine Krško Ana Somrak je enakega mnenja. Ob tem pa dodaja, da vrtec nikakor ne bo zaprl svojih vrat: "Naše zagotovilo je, da bomo naredili vse za njegov obstoj, saj smo prepričani, da je že doslej upravičil svoj obstoj. Vprašanje pa je, ali bo država tista, ki bo prisluhnila, ali pa bomo morali spet v lokalni skupnosti vse to podpreti, čeprav denarja za to v proračunu za letos nismo predvideli."

Za MMC Goran Rovan