Pistotnik je trojico tožil, ker naj bi na anonimnem profilu na Facebooku in spletnem blogu Razkrinkan Sintal Pistotnika označila za lažnivca, prevaranta, izkoriščevalca delovne sile in kapitalističnega dvoličneža, njegovo družbo Sintal pa za totalitarno družbo, ki nad delavci vzpostavlja sužnjelastniška razmerja in uporablja nacigestapovske metode. Zapisali naj bi tudi, da Sintal sistematično krade delavcem, jim grozi, jih goljufa in izsiljuje ter nad njimi izvaja mobing.

Koprsko višje sodišče je pritrdilo okrožnemu sodišču, da za obtožbo manjkajo neposredni dokazi, da so obtoženi storili to, kar se jim očita. "Vse pomembne okoliščine je pravilno in v celoti ugotovilo, sprejete zaključke pa tako prepričljivo obrazložilo, da jih pritožniki s ponujanjem svoje dokazne ocene izvedenih dokazov ne morejo ovreči," so pravnomočno sodbo utemeljili višji sodniki.

Sodna dvorana kot prizorišče razrednega boja
Vsi trije so krivdo zanikali. Trdili so, da so se v tej zgodbi znašli povsem po naključju in da želi Pistotnik s tem sojenjem zgolj utišati sindikalni boj in prestrašiti preostale, da ne bi opozarjali na nepravilnosti v zasebnem varovanju.

Pistotnik pa je prepričan, da se v podjetju Sintal Obala niso kršile pravice delavcem in da se je trojica z žaljivimi zapisi le maščevala zaradi izgube službe. V zameno za umik spornih vsebin naj bi zahtevali plačilo 5.000 evrov, v kar pa Pistotnik ni privolil.
Zukić: Kapital ne sme utišati delavskega boja
"Vesela sem, da Robert Pistotnik s potvarjanjem dejstev ni dosegel obsodbe nedolžnih ljudi," je pravnomočno sodbo za TV Slovenija komentirala Violeta Zukić. Za soobtoženega Mileta Zukića pa je razplet "dokaz, da lastniki kapitala ne morejo in ne smejo preganjati delavcev, ko se ti borijo za delavske pravice in sindikalno organiziranje".

"Spletnih anonimnežev ni mogoče preganjati s takimi sodnimi standardi"
Zagovornik Roberta Pistotnika Janez Stušek sodbe višjega sodišča še nima, zato je ne more podrobneje komentirati. Je pa po njegovem mnenju taka sodba "precedenčna v Sloveniji, ker odraža problematiko anonimnosti na spletu".
Težava je, da lahko na spletu vsak zapiše, kar se mu zahoče, pravi, "žrtev anonimnežev pa obleži z zakonsko pravico, ki je v stvarnosti ne more uveljaviti, saj je s standardom, ki ga je postavilo sodišče tudi v tem konkretnem primeru, nemogoče kadar koli ugotoviti ali dokazati, da je neki posameznik storil protipravno ravnanje na spletu". "Bilo je veliko posrednih in neposrednih dokazov, moj klient pa ni imel niti prek sodišča možnosti najti storilca," je še dodal Stušek.