Na prvi postavitvi razstave dr. Toneta Ferenca o slovenskih izgnancih na gradu Rajhenburg je mnogim obiskovalcem ostala v spominu fotografija mladega fantka, ki so ga nemški okupatorji v brestaniškem prehodnem izgnanskem taborišču slikali 7. novembra 1941 z lončkom v roki, ko je čakal na izgon v Nemčijo. Čeprav so zgodovinarji vseskozi skušali zvedeti, kdo je bil ta otrok, jim tega do letos ni uspelo.

Zdaj, po 73 letih, odkar je bila fotografija posneta, in po 46 letih, odkar je bila javno objavljena, pa se je le ugotovilo in potrdilo, da je bil na njej takrat desetletni Jože Mirt. Njegova hči Frančiška Hudobreznik je že pred leti ob obisku muzeja zaznala, da bi bil deček na sliki lahko njen oče, vendar o tem ni bila prepričana, saj sama očetovih fotografij iz mladosti ni imela. Po ponovnem obisku pa se je obrnila na kustosinjo in vodjo Muzeja novejše zgodovine enota Brestanica Ireno Fürst, ki prav tako tega ni mogla potrditi, saj dečka ni nihče poznal, čeprav so mnogi ugibali, ali je to njihov brat, stric ali kdo drug. Fürstova je ob tem povedala: »Muzejski delavci si pri svojem delu prizadevamo, da bi na fotografijah prepoznali ljudi iz preteklosti, spoznali njihova imena in njihove zgodbe. Zato sem si tudi sama prizadevala, da bi ugotovili identiteto tega dečka. Frančiška Hudobreznik mi je po telefonskem pogovoru poslala njegove osebne podatke in dve fotografiji. Na eni je bil star dvajset in na drugi okrog štirideset let. Ko sem primerjala fotografije, sem tudi sama videla podobnost oziroma detajle, ki bi lahko pričali, da gre za isto osebo. Seveda pa o tem nisem bila popolnoma prepričana.«

Ker so se v tem času na gradu Rajhenburg pripravljali na novo postavitev stalne razstave o izgnancih, so se obrnili na strokovnjake, ki bi jim lahko pomagali. Tako so prišli do strokovnjaka za obrazno prepoznavo Gregorja Kovača, ki se je, čeprav denarja za takšno analizo niso imeli, prijazno odzval in opravil analizo vseh fotografij in potrdil domneve njegove hčere. Kovač je svoje mnenje potrdil z naslednjimi besedami: »Pri pregledu primerjalnega in spornega materiala sem ugotovil, da se obrazne značilnosti kot skladne ponavljajo na obrazih vseh treh fotografij. Še posebej so izstopale obrazne karakteristike - oblika nosu, ušes, obraza in brade ter individualne značilnosti oziroma dodatki na obrazu, ki jih je bilo, glede na kakovost fotografij mogoče podrobno primerjati. Na osnovi rezultata matematičnega algoritma za primerjavo biometričnih značilnosti in dodatne primerjave obraza sem zaključil, da gre res za Jožeta Mirta.«

Njegovo ugotovitev je pozneje potrdil še očetov prijatelj iz otroštva, ki mu je hčerka Frančiška pokazala fotografijo. Pozneje se je ugotovilo, da je bil Jože Mirt, ki je bil rojen 15. marca leta 1931 v Vrhuljah, v občini Krško, nezakonski otrok Zore Mirt, rejenke Johane Prelesnik, njegov oče pa je bil Franc Lavrenčič, oba iz Vrhulj. Starša se nista poročila, temveč sta se poročila z drugima partnerjema in oba imela svoji družini. Novembra 1941 so bili vsi izgnani. Jože Mirt je bil izgnan z Johano Prelesnik, njegova mama in oče pa s svojima družinama. Po končani vojni se je z Johano Prelesnik vrnil v domovino, a ker je ta leta 1946 umrla, je odšel za hlapca k nekemu kmetu v Nemško vas pri Leskovcu pri Krškem. Leta 1951 je odšel na služenje vojaškega roka, po vrnitvi iz vojske pa je odšel na delo v Velenje, v rudnik lignita in nato v Gorenje. Že leta 1978 se je invalidsko upokojil in marca 1981 umrl.

Zaskrbljen deček s fotografije je tako dobil ime in priimek. Njegova hčerka je tega zelo vesela, kljub temu pa še vedno poizveduje in si želi še kaj več zvedeti o svojem očetu, njegovih prednikih in sorodnikih. Z odkritjem so zadovoljni tudi v muzeju, saj so s tem odstranili eno od tančic zgodovine. In čeprav je to za marsikoga majhen korak, je za nekatere prav gotovo zelo velik. Pa ne samo zato, ker so zanj potrebovali toliko časa.

Za MMC Goran Rovan