S to simbolno gesto sta omogočila vzpostavitev čezmejnega trga, na katerem je bila dobra dva meseca pozneje, 30. aprila 2004, osrednja slovesnost ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Danes je to Trg Evrope.

Toda sosednji Gorici ponekod še vedno deli železna ograja. Zato so jo po natanko desetih letih od prvega padca meje končno začeli odstranjevati. V sredo, 12. februarja 2014, ob 10. uri in trideset minut (tudi leta 2004 je točno ob tej uri padla prva železna ograja) so varilci iz sosednje Italije zarezali v železne stebre ograje na nekdanjem mejnem prehodu na Erjavčevi cesti, prehodu, ki je pred desetletji ostro zarezal v obe sosednji mesti.

Odmeval je rezek zven železa, letele so žareče iskre. Delavci so škripaje odvijačili zarjavele vijake in župana Nove Gorice in Gorice, Matej Arčon in Ettore Romoli, sta odstranila del mejne železne mreže. Ob tem pa mnogi opozarjajo, da meja v glavah mnogih še vedno ostaja. In vztraja tudi po desetih letih od prvega simbolnega padca mejne železne zavese med sosednjima mestoma ...

"Nisem verjela, da se bo to res zgodilo"
Barbara Kodrič živi na italijanski strani tik ob nekdanjem mejnem prehodu na Erjavčevi oziroma Škabrijelovi ulici. Ob odstranjevanju mejne železne ograje je bilo vidno vznemirjena: "Nisem verjela, da se bo to res zgodilo. Deset let je, odkar je bila tista evforija pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Takrat je del železne zavese med mestoma padel, večina železja na meji pa še stoji. In druge so tudi ovire v vsakdanjem življenju … Moj mož je Italijan, jaz sem Slovenka. Že pri sami birokraciji ob urejanju vsakdanjih in življenjskih zadev se nama velikokrat zapleta. Zagotovo bo še nekaj časa trajalo, da se bodo te meje res zbrisale. Toda prvi koraki so po nekaj letih znova narejeni, zdaj jim moramo dati le še pravi pospešek …"

Igor Komel, dolgoletni direktor Kulturnega doma v sosednji Gorici, je bil ob tokratnem dogodku na meji oster: "Ne vem, zakaj so morali čakati kar deset let, da so začeli umikati te sramotne ostanke meje. Železna ograja res ne sodi med dve mesti, ki naj bi zaživeli skupaj. Tudi po desetih letih nam ostaja ista naloga – povezati obe Gorici skupaj. Kajti le »dve Gorici - kot eno mesto« sta lahko zanimivi v Evropi, vsaka zase pa nič ne pomenita. Težka pot preseganja meja v glavah je še pred nami."

Mejo rušimo ljudje, politiki si jemljejo zasluge
Kako so pot preseganja meja pred desetimi leti začeli tlakovati, si lahko ogledate na domiselno postavljenih dokumentarnih fotografijah na čezmejnem Trgu Evrope. Zanimivo je tudi razmišljanje fotografa in urednika fotografije na Primorskih novicah, ki je takrat skozi objektiv spremljal dogajanje na meji - o meji. Leo Caharija pravi: "Mejo so rušili ljudje! Športniki, kulturniki, rekreativci … In to že mnogo let prej, preden so župani simbolno odstranjevali ograjo. Spomnimo se dogodkov, ki so se odvijali ob 'železni zavesi' med mestoma. Tek prijateljstva, odbojka čez mejo, tenis prek ograje, gasilski vodni pozdrav vzdolž mejne črte. Pa tudi množične mirovne demonstracije ob meji, ki so jih nadzorovale desetine uniformirancev na obeh straneh mejne črte. Potem pa si politiki jemljejo zasluge za odprto mejo. Toda samo odstranitev fizičnih mejnikov ni dovolj. V nekaterih glavah meja še vedno ločuje. Spodbudno pa je, da mladi in nove generacije niso obremenjeni s tem in da ne poznajo meje." Soavtor razstave dokumentarnih fotografij na meji o meji, goriški samostojni fotograf in fotoreporter, Pierluigi Bumbaco, je Cahariji pritrdil in dodal: "Da meja ostaja v glavah mnogih, je dediščina preteklosti. Za mnoge pa je največji dosežek predvsem to, da so obmejne prepustnice, potni listi, mejni policisti in cariniki preteklost!"

Župana sta za akcijo
Prireditev, ki so jo ob deseti obletnici rušenja železne ograje med mestoma pripravili časopisna hiša Primorske novice in Mestna občina Nova Gorica, je dala nov zagon tudi sosednjima županoma. Ettore Romoli, župan Gorice, je poudaril: "Skupaj moramo pospešiti predvsem čezmejni gospodarski razvoj. Saj se trudimo, toda biti moramo bolj učinkoviti. Sicer bodo velike besede o skupnem čezmejnem prostoru le bob ob steno." Matej Arčon, župan Mestne občine Nova Gorica, je optimist: "Kar se mi zdi pomembno, je to, da imamo skupno institucijo. To je "Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje", v kateri je veliko ljudi vključenih z obeh strani z dobrimi idejami, z dobrimi projekti." Ki pa morajo končno zaživeti.